Search the digital library catalog

Abstract: Povzetek Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa. Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP. Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Keywords: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 527; Downloads: 93
Full text (2,25 MB)