Search the digital library catalog

Abstract: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Keywords: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Published in DKUM: 13.01.2021; Views: 1439; Downloads: 150
Full text (409,51 KB)

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Keywords: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Published in DKUM: 25.03.2019; Views: 1629; Downloads: 203
Full text (653,23 KB)

Abstract: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi. Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'. Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije. Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove. Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov.
Keywords: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 4058; Downloads: 276
Full text (449,10 KB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja odškodnine, v katere je vključen tudi kaznovalni element. Ker so značilnejše za anglosaški pravni sistem, precejšen del diplomskega dela temelji na tuji literaturi in predvsem bogati sodni praksi, na podlagi katere razlaga nastanek, razvoj in trenutne probleme kaznovalnih odškodnin v ameriškem pravu. Vzporedno predstavlja tudi slovensko obligacijsko pravo, v katerem poizkuša najti podobnosti in možnosti priznavanja kaznovalne funkcije odškodnin po pravilih civilnega prava. Kasneje predstavi par slovenskih primerov, v katerih je sodišče odškodnini pripisalo kaznovalno funkcijo. Na podlagi teh predstavitev pojmovanja in ureditve kaznovalnih odškodnin diplomsko delo primerjalno pravno analizira primer Robinson v. R. J. Reynolds iz ameriškega prava. Izpostavi temeljne probleme primera in na podlagi njihovih rešitvah utemelji razloge pritožbenega sodišča za izrečeno končno sodbo. Pri vsaki analizi problema in rešitve, predstavi tudi potencialne vzporednice s slovenskim pravom in možnosti, ki bi jih imela stranka, v kolikor bi se znašla v podobni situaciji, vendar pred slovenskim sodiščem.
Keywords: odškodnina, kaznovalna odškodnina, Robinson v. R. J. Reynolds, anglosaški pravni red, analiza sodne prakse, kaznovalna funkcija civilnega prava
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1397; Downloads: 112
Full text (498,50 KB)

Abstract: Zakoniti zastopniki so osebe, katerih upravičenje za zastopanje temelji neposredno na podlagi zakona ali drugega pravnega akta v skladu z zakonom. Slednji so tudi korporacijski zastopniki, ki so nujen organ pravne osebe, kajti same kot umetne tvorbe ne morejo na enak način kot fizične osebe izjavljati in oblikovati volje, iz česa izhaja, da so poslovno sposobne samo po svojih organih. Voljo pravne osebe tako v pravnem prometu oblikujejo in izjavljajo njeni korporacijski zastopniki. Upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov načeloma ne morejo biti omejena in lahko samostojno opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost pravne osebe prav tako pa posamezne notranje (oz. statutarne) omejitve upravičenj ne posegajo v pravne učinke poslov s tretjimi osebami. Obstajajo pa primeri kadar zakon, ki ureja gospodarske subjekte, kot tudi posamezna področna zakonodaja (npr. Zakon o zavodih), s posameznimi določbami izrecno omejujejo njihova upravičenja (t.i. zakonske omejitve), s tem, da njihove odločitve vežejo na soglasje drugih organov. Neupoštevanje teh omejitev s strani korporacijskih zastopnikov ima učinke ne samo v notranjem razmerju med posameznimi organi pravne osebe, temveč posega tudi v zunanjo razmerje oz. razmerje s tretjimi osebami. Iz tega sledi, da lahko takšne pravne posle, ki jih je korporacijski zastopnik sklenil s tretjimi, zaradi neupoštevanja oz. kršitve zakonskih omejitev, zadenejo sankcije neveljavnosti ali neučinkovitosti.
Keywords: zastopanje, zakoniti zastopniki, korporacijski zastopnik, omejitve, neveljavnost, neučinkovitost
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1791; Downloads: 221
Full text (858,83 KB)