| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POVEZANOST ŠPORTNE DEJAVNOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE OTROK V PODRAVJU
Klavdija Strniša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in telesne samopodobe otrok v Podravju med devetim in enajstim letom. Raziskava je potekala v šestih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Vzorec je obsegal 452 otrok, od tega 233 deklic ter 219 dečkov. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Podatki o športni dejavnosti otrok so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o športni dejavnosti, na osnovi katerega so bili otroci razdeljeni v tri skupine; nizko dejavni (dejavni do 30 minut na dan), srednje dejavni (dejavni od 31 do 60 minut na dan) in zelo dejavni (dejavni več kot 60 minut na dan). Razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati so pokazali, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok statistično značilne razlike v telesni samopodobi. Naknadna analiza povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe, ločena po spolu, je pokazala, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dečkih. Dečki, ki so športno dejavni vsaj eno uro na dan, so bolj zadovoljni s svojimi gibalnimi sposobnostmi, bolj so zadovoljni sami s seboj in s tem, kar telesno zmorejo in bolj zaupajo v svoje gibalne sposobnosti kot dečki, ki so manj športno dejavni. Rezultati kažejo, da je športna dejavnost pomemben dejavnik pri oblikovanju telesne samopodobe dečkov.
Keywords: gibalna dejavnost, gibalne sposobnosti, samopodoba, umirjen telesni razvoj
Published: 18.01.2011; Views: 1773; Downloads: 264
.pdf Full text (1017,72 KB)

2.
Gibalna dejavnost otrok z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti
Klavdija Strniša, Jurij Planinšec, 2014, short scientific article

Abstract: Z raziskavo smo z vidika socialno-ekonomskih razsežnosti želeli analizirati gibalno dejavnost otrok, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole. V vzorec anketirancev smo zajeli 132 otrok iz štirih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik v gibalni dejavnosti glede na socialno-ekonomske dejavnike smo uporabili t-preizkus, analizo variance ter Post-hoc preizkus. Statistično pomembnost rezultatov smo ugotavljali na ravni 5-odstotnega tveganja. Rezultati so pokazali, da so dečki v primerjavi z deklicami gibalno dejavnejši. Otroci iz mestnih šol so dnevno za kar 20 minut gibalno dejavnejši v primerjavi z otroki iz podeželskih šol. Izobrazba matere in očeta je statistično povezana z gibalno dejavnostjo otrok, pri tem so najbolj gibalno dejavni otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe. Gibalna dejavnost očetov je statistično pomembna glede na gibalno dejavnost njihovih otrok, saj so otroci gibalno dejavnejših očetov tudi sami gibalno dejavnejši. Kljub temu da se še posebej v zadnjih letih poudarja pomen gibalne dejavnosti za razvoj in zdravje otrok, je še vedno ogromno otrok premalo gibalno dejavnih. Mnogi starši in otroci se sklicujejo na hiter življenjski tempo in posledično na pomanjkanje časa.
Keywords: gibalna dejavnost, otroci, bivalno okolje, gibalna dejavnost staršev, izobrazba staršev, družina, finančno stanje družine
Published: 21.12.2015; Views: 457; Downloads: 81
.pdf Full text (128,60 KB)
This document has many files! More...

3.
Analiza raziskav gibalne dejavnosti slovenskih osnovnošolskih otrok v zadnjih letih
Klavdija Strniša, Branka Čagran, 2015, review article

Abstract: V današnjem času je gibalna dejavnost izredno pomemben segment zdravega življenjskega sloga ne samo otrok, pač pa tudi odraslih. Tehnološki napredki nam omogočajo, da z manj gibanja pridemo do enakega cilja, za katerega je bila včasih potrebna veliko večja gibalna dejavnost posameznika. Prav tako hiter življenjski tempo in vse bolj sedeči življenjski slog vplivata na vse manjše gibalne dejavnosti ljudi. Analiza objavljenih znanstvenih člankov s področja gibalne dejavnosti osnovnošolskih učencev zajema 15 raziskav. Raziskave smo zajeli glede na izvor objave in pogostost citiranja. Razvidno je, da je najpogostejši segment proučevanja gibalne dejavnosti vidik spola otrok. Sicer pa raziskovalce zanimajo tudi učinki starosti, učnega uspeha, indeksa telesne mase, kraja bivanja, pogostosti in časa ukvarjanja z gibalno dejavnostjo, izobrazbe in gibalne dejavnosti staršev, pa tudi raven organiziranja dejavnosti (organizirana/neorganizirana), skratka tako zunanji kot notranji dejavniki gibalne dejavnosti otrok. Analiza objavljenih raziskav je pokazala, da gibalno dejavnost pogojuje mnogo notranjih in zunanjih dejavnikov. Višjo stopnjo gibalne dejavnosti pogosteje zasledimo pri dečkih ter pri mestnih otrocih v primerjavi s podeželskimi. Gibalno dejavnejši starši imajo gibalno dejavnejše otroke. Več anketiranih učencev se ukvarja z organiziranimi kot z neorganiziranimi oblikami vadbe.
Keywords: gibanje, gibalna dejavnost, učenci, raziskave, osnovne šole
Published: 19.09.2017; Views: 280; Downloads: 51
.pdf Full text (140,65 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica