1. Pravice otrok in preprečevanje zlorab v športu : magistrsko deloKatja Veber, 2025, master's thesis Abstract: Otroci imajo kot posebej ranljiva skupina pravico do celovitega varstva svojih temeljnih človekovih pravic tudi v športu. Mednarodna skupnost je zlasti z uveljavitvijo KOP vzpostavila trden pravni okvir, ki otrokom zagotavlja posebno zaščito, ki izhaja iz njihove odvisnosti in razvojnih potreb. Med ključnimi načeli KOP izstopa načelo otrokove koristi, ki mora biti vodilo pri vseh odločitvah, ki vplivajo na otroka, torej tudi v športnih organizacijah. Izjemno pomembno vlogo imajo tudi starši in trenerji, ki morajo delovati odgovorno in v otrokovo korist.
Šport otrokom nudi številne priložnosti, hkrati pa predstavlja okolje, kjer lahko pride do kršitev njihovih pravic, zlasti v obliki psiholoških, fizičnih, spolnih zlorab in zanemarjanja. Zato je nujna vzpostavitev mehanizmov, ki zagotavljajo preventivo in ustrezno ukrepanje ob kršitvah. Nacionalni pravni red, zlasti Kazenski zakonik in Zakon o športu, določata nekatere temeljne varovalke, vendar še ne zagotavljata sistemske zaščite otrok v športu. Evropska unija s svojimi pogodbami sicer spodbuja razvoj varnega športnega okolja, a za zdaj še nima pravne podlage za sprejem zavezujočih ukrepov.
Za učinkovito zaščito otrok v športu je nujen celovit in usklajen pristop vseh – države, športnih organizacij, trenerjev, staršev in otrok samih. Le z jasno opredeljenimi pravicami, obveznostmi in ničelno toleranco do nasilja lahko otrokom omogočimo varno in spodbudno vključevanje v športne dejavnosti.
Keywords: športno pravo, mladi športniki, otrokove pravice, oblike zlorab, varstvo otrok, Konvencija o otrokovih pravicah
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 40
 Full text (951,96 KB) |
2. ZAZNAVE UČENCEV 8. RAZREDA O VPLIVU IKT NA UČENJE ANGLEŠČINEKatja Veber, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Zaznave učencev 8. razreda o vplivu IKT na učenje angleščine v teoretičnem delu ponuja pregled razvoja poučevanja angleščine kot tujega jezika in predstavlja dosedanja spoznanja o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku angleščine. Opredelili smo pojme, kot sta npr. IKT in računalniško podprto učenje jezika, ter opisali uporabo pripomočkov, kot so urejevalniki besedil, blogi in programska oprema za pošiljanje sporočil kot primere uporabe IKT za učenje angleščine. V empiričnem delu smo s pomočjo rezultatov analize anketnega vprašalnika predstavili zaznave učencev o uporabi IKT za učenje angleščine v šolskem okolju in zunaj njega ter pričakovanja o količini priložnosti za aktivno uporabo IKT pri pouku angleščine. Ugotovili smo, da v šolah, ki so bile vključene v raziskavo, IKT uporabljajo zgolj kot nadomestilo za tradicionalno tablo in grafoskop. Učenci imajo pozitiven odnos do IKT in smatrajo, da imajo visoko razvito računalniško pismenost, prav tako pa si pri učenju angleščine želijo uporabljati več IKT. Največjo prednost takšnega učenja učenci vidijo v popestritvi učnih ur in preprostem dostopanju do izvirnih besedil. Čas, ki ga učitelji porabijo za pripravo na uporabo, je po mnenju učencev velika pomanjkljivost pri vključevanju IKT v pouk angleščine. Raziskava je pokazala, da imajo učenci, ki več prostega časa namenijo izvajanjem dejavnosti v angleščini z uporabo IKT, tudi višje ocene.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), računalniško podprto učenje angleščine, motivacija, IKT in angleščina izven pouka
Published in DKUM: 06.05.2015; Views: 2580; Downloads: 257
Full text (734,92 KB) |
3. UČENJE UČENJA V TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLEKatja Veber, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Učenje učenja v tretji triadi osnovne šole v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o učenju učenja, v drugem delu pa empirično raziskavo trenutnega stanja v slovenskih šolah. Tako smo v teoretičnem uvodu najprej opredelili ključne pojme, kot so na primer učenje, kompetenca učenja učenja, samoregulacija in metakognicija, v empiričnem delu pa smo uporabili dva vprašalnika, ki smo jih razdelili učencem štirih osnovnih šol štajerske regije. S prvim vprašalnikom smo želeli osvetliti trenutne dejavnosti učenja učenja v osnovnih šolah, z drugim, prilagojenim vprašalnikom MSLQ pa smo želeli določiti stopnjo notranje motivacije, organizacije učenja, osebna prepričanja in metakognitivne strategije pri učenju. Ugotovili smo, da na šolah uvajajo strategije učenja le v začetnih fazah, prav tako pa se je pri razvoju strategij učenja pri učencih pokazal pomemben vpliv družine in vrstnikov. Zaznali smo, da učenci želijo več nasvetov o učenju, pokazala pa se je tudi premajhna učinkovitost teh nasvetov. Raziskava ni pokazala zveze med načinom uvajanja učnih strategij in področji, ki smo jih merili s prilagojenim vprašalnikom MSLQ.
Keywords: učenje učenja, učne strategije, metakognicija, uvajanje učnih strategij, motivacija
Published in DKUM: 06.05.2015; Views: 2215; Downloads: 390
Full text (1,22 MB) |
4. PLESNA DRAMATIZACIJA IN VZGOJNO DELO V VRTCUKatja Veber, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vzgojno delo v vrtcu na področju plesnih aktivnosti. Podrobnejše je obravnavana plesna dramatizacija kot ena izmed najbolj dovršenih oblik plesnih aktivnosti. Namen naloge je bil predstaviti vzgojno delu v vrtcu na plesnem področju in raziskati zastopanost plesne dramatizacije v vzgojnem procesu. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča za vzgojno delo na področju plesne vzgoje. Plesna vzgoja s spodbujanjem otrokovega gibalnega ustvarjanja prispeva k razvoju celovite otrokove osebnosti. Vključuje tako gibanje kot tudi spodbujanje izvirnosti in ustvarjalnosti in tako povezuje več področij. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen, cilji, naloge, metode, načela in načrtovanje plesne vzgoje. Posebni poglavji sta namenjeni ustvarjalnemu gibu in plesni dramatizaciji. V empiričnem delu je narejena raziskava o vlogi plesne dramatizacije v vzgojnem procesu. Narejena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje. Raziskava je pokazala, da se plesna dramatizacija v vzgojnem procesu izvaja le nekajkrat letno. Zaradi njenega velikega pomena za razvoj otroka bi se ta aktivnost morala izvajati pogosteje. Raziskava je pokazala, da imajo otroci velik interes do te dejavnosti. Vzgojno-varstveni zavodi bi vzgojiteljem morali nuditi več materialne podpore in ustreznih izobraževanj s tega področja, da bi tako spodbudili pogostejše izvajanje v vzgojni praksi.
Keywords: predšolska vzgoja, plesna vzgoja, plesna dramatizacija, vzgojno delo, ustvarjalni gib
Published in DKUM: 29.04.2009; Views: 7625; Downloads: 2248
Full text (487,70 KB) |
