Search the digital library catalog

Abstract: Do konfliktov lahko v današnjem hitrem ritmu življenja zaradi stresa ali drugih dejavnikov pride hitro, saj so tudi potrebe vsakega posameznika lahko zelo različne. Med procesom komuniciranja lahko pride do nesporazuma ali nestrinjanja in konflikt, ki je nastal, moramo tudi uspešno rešiti. Restitucija je učinkovit način reševanja konfliktov, ki ga veliko posameznikov še ne pozna. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo različna razmišljanja avtorjev o komunikaciji, frustracijah, konfliktu, slednjega tudi podrobneje spoznamo, spoznamo pa tudi možnosti reševanja konflikta. V tem delu tudi bolje predstavimo pojem restitucija, njene oblike in lastnosti in kako jo lahko dosežemo. Empiričen del vsebuje rezultate naše raziskave, v kateri je sodelovalo 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja. V naši raziskavi nas je zanimalo, kaj za anketirance pomeni konflikt, kako se nanj odzivajo, kako dobro poznajo restitucijo in kako so v izvajanju slednje suvereni in kakšne so razlike glede na starost in na delovno mesto anketirancev. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene podatke pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Pridobljeni podatki nam kažejo, da veliko vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja pozna restitucijo, ki jo nekateri uporabljajo v konfliktnih situacijah na delovnem mestu s sodelavci. Čeprav strokovni delavci restitucijo poznajo, nam rezultati kažejo, da večina strokovnih delavcev čuti, da bi svoje znanje o restituciji lahko dopolnili.
Keywords: predšolski otrok, frustracije, konflikt, restitucija, pedagoški delavec
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1665; Downloads: 316
Full text (1,11 MB)

Abstract: This research was set as a qualitative (descriptive) case study that portrayed the implementation and analysis of outdoor education teaching in the first grade of one primary school in Slovenia. As part of the qualitative and descriptive research I conducted interviews that researched the essence and importance of feeling/experiencing joy and satisfaction during experiencing outdoor education, as well as its connection to holistic learning dimensions. During the research period I spent five special outdoor learning days, and afterwards conducted all together 95 interviews with students. Almost every day students answered up to eight open-ended and close-ended semi-structured questions that focused on their emotions and emotional reasons while learning outside. The results showed that, while learning outdoors, students developed their cognitive, physical, social, and emotional holistic sides by forming expectations and having experiences, developed aesthetic and emotional attributes through listening tasks, developed emotional, spiritual, and cognitive traits by observing and interacting with animals. The results pointed out that all holistic learning aspects appeared during free outdoor play and outdoor learning in general, where emotions with an emphasis on joy and satisfaction played the essential roles. This study showed a good example of outdoor education implementation in a school curriculum, and also offered a new perspective on how to include the potential of joy and satisfaction into learning.
Keywords: Joy, Satisfaction, Outdoor Learning, Holistic Learning, Emotions, Interview
Published in DKUM: 25.08.2017; Views: 1446; Downloads: 307
Full text (2,61 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Keywords: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 3018; Downloads: 320
Full text (1,86 MB)