Search the digital library catalog

Abstract: Kriza je nenaden dogodek, ki lahko resno ogrozi poslovanje podjetja. Razumevanje krize je ključno, saj gre za dogodek ali niz dogodkov, ki lahko resno motijo delovanje organizacije in ogrozijo njeno stabilnost ter ugled. Kriza zahteva hitro in učinkovito odzivanje, kjer ima ključno vlogo krizni management. Ta mora vključevati celovit pristop, ki zajema vse faze krize, od prepoznavanja zgodnjih znakov do sanacije in okrevanja po krizi. Vloga managementa človeških virov v času krize je ključna, saj so kadri osrednji vir vsake organizacije. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih in motiviranih zaposlenih lahko vodi do zmanjšane produktivnosti, povečanja fluktuacije in dolgoročno do zmanjšanja konkurenčnosti podjetja. Z vidika kriznega managementa je ključno razviti in implementirati strategije, ki bodo podjetju omogočile privabljanje, razvoj in zadrževanje ključnih kadrov. Pomanjkanje kadrov pogosto rezultat tako zunanjih kot notranjih dejavnikov. Med zunanje dejavnike sodijo tržne spremembe in konkurenčno okolje, med notranje pa neustrezna organizacijska kultura, slabi delovni pogoji in pomanjkanje možnosti za napredovanje in razvoj. Za učinkovito reševanje kadrovske krize je potrebno razviti celovit model kriznega upravljanja, ki vključuje proaktivne ukrepe za preprečevanje kriznih situacij in učinkovito vodenje v času krize. Podjetje X se sooča z večimi izzivi na področju kadrovanja. Med najpomembnejše izzive spada pomanjkanje kvalificiranih kadrov, ki negativno vpliva na operativno učinkovitost podjetja. Zaradi staranja delovne sile in zmanjšane privlačnosti poklica za mlajše generacije se podjetje sooča z velikim pomanjkanjem izkušenih voznikov in logističnih strokovnjakov, kar vpliva na učinkovitost poslovanja. Visoka fluktuacija zaposlenih dodatno otežuje situacijo, saj nenehne menjave v kadrovski sestavi zahtevajo stalno usposabljanje novih delavcev, kar povečuje operativne stroške in zmanjšuje produktivnost podjetja. Med izzivi, s katerimi se sooča podjetje X, je tudi zadrževanje ključnih kadrov. Ta izziv je še posebej pomemben, saj podjetje beleži težave pri zadrževanju zaposlenih, ki imajo specializirana znanja in izkušnje, nujne za nemoteno delovanje podjetja. Ključni kadri, pogosto zapuščajo podjetje in odhajajo v konkurenčna podjetja ali delo iščejo na privlačnejših tujih trgih. To vodi do povečane fluktuacije, izgube dragocenih znanj in izkušenj ter povečanja stroškov za stalno usposabljanje novih zaposlenih. Pomanjkanje stabilnosti v kadrovski strukturi dodatno otežuje doseganje strateških ciljev podjetja in zmanjšuje njegovo konkurenčnost na trgu. Aplikativni del naloge vključuje empirično raziskavo, ki temelji na anketiranju zaposlenih in poglobljenih intervjujih. Rezultati raziskave so pokazali, da je ključ do reševanja kadrovske krize v podjetju X v izboljšanju delovnih pogojev, povečanem vlaganju v usposabljanje in razvoj zaposlenih ter uvedbi prilagodljivih delovnih režimov, ki omogočajo boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Prav tako je bilo ugotovljeno, da visoka fluktuacija zaposlenih in nezadovoljstvo z delovnimi pogoji prispevata k poglabljanju krize. Ključni rezultat naloge je razvoj in implementacija modela, ki bo podjetju X omogočil dolgoročno stabilnost na področju kadrov in povečal njegovo konkurenčnost. Model vključuje sistematične ukrepe za privabljanje in zadrževanje ključnih kadrov, kar naj bi podjetju pomagalo zmanjšati fluktuacijo, izboljšati zadovoljstvo med zaposlenimi in povečati operativno učinkovitost. Sklepi magistrske naloge poudarjajo pomembnost prilagajanja podjetja hitrim spremembam na trgu dela ter strateškega pristopa k upravljanju človeških virov. Magistrsko delo ponuja pomemben prispevek k literaturi na področju kriznega managementa in upravljanja človeških virov ter predstavlja praktično uporabno rešitev za podjetja, ki se soočajo s podobnimi težavami.
Keywords: Kadrovska kriza, management človeških virov, kadri, model reševanja kadrovske krize.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,67 MB)

Abstract: Družinska podjetja imajo v Sloveniji velik pomen, saj predstavljajo kar 83 % vseh podjetij. Izziv za družinska podjetja je pogosto proces nasledstva. Veliko družinskih podjetij se tega procesa ne loti pravilno ali pravočasno, zato ga je treba skrbno načrtovati in ustrezno izvesti. Podjetja veliko pozornosti v zadnjem času namenjajo tudi trajnostnemu razvoju, trajnostnim strategijam in ciljem. V teoretičnem delu smo zato opredelili družinsko podjetništvo, predstavili ključne osebe v družinskem podjetju, prednosti in slabosti družinskih podjetij ter se posvetili največjemu izzivu družinskih podjetij, to je nasledstvu. Prav tako smo opredelili trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje, pri čemer smo se osredotočili na omejitve podjetij pri prodaji plastične embalaže. V empiričnem delu smo analizirali družinsko podjetje PAKend, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo embalažnih izdelkov, in izdelali SWOT-analizo podjetja. Ugotovili smo močno željo po ohranjanju podjetja znotraj družine, kar se kaže v zgodnjem vključevanju mlajših članov v poslovanje in pomenu pravočasne priprave na nasledstvo. Prav tako smo kot glavno prednost družinskega podjetja identificirali močno povezanost in pripadnost družinskih članov podjetju, kar prinaša večjo predanost in motiviranost za uspeh podjetja. Ob tem smo tudi ugotovili, da je podjetje uspešno prilagodilo svoje poslovanje spremembam v zakonodaji in tržnim zahtevam, kar se kaže v prehodu na trajnostne materiale. To potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z okoljem, kar je ključno za ohranjanje ugleda in konkurenčnosti podjetja v prihodnosti. Končne ugotovitve kažejo na trdno zasnovo podjetja, ki je dobro pripravljeno na prihodnje izzive in se osredotoča na trajnostni razvoj ter ohranjanje družinske tradicije. Prav tako smo ugotovili, da v podjetju delujejo trajnostno naravnano in so skozi leta prilagodili svoje poslovanje v skladu z zakoni omejitve prodaje plastičnih embalaž.
Keywords: Podjetništvo, Družinsko podjetje, Nasledstvo, Trajnostni razvoj, Ravnanje s plastično embalažo.
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,09 MB)

Abstract: Onesnaževanje zaradi zlorabe antibiotikov resno ogroža okolje in zdravje ljudi, zato je nujno potreben razvoj učinkovitih strategij za razgradnjo in odstranjevanje ostankov antibiotikov. V magistrskem delu smo imobilizirali encim v metalo-organsko ogrodje (MOFs). V zeolitno imidazolatno ogrodje-8 (ZIF-8) smo z metodo samosestavljanja imobilizirali β-laktamazo (β-laktamaza@ZIF-8), katalitično učinkovitost imobiliziranih poroznih materialov (β-laktamaze@ZIF-8) za razgradnjo penicilinov (PEN) pa smo določevali z uporabo visoko zmogljivostne tekočinske kromatografije HPLC. Morfologijo in kemijsko strukturo β-laktamaze@ZIF-8 smo opredelili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Rezultati so pokazali, da se je katalitična aktivnost enkapsuliranega encima v primerjavi s prostim encimom znatno povečala. Ugotovili smo tudi, da je ZIF-8 zaradi svoje velike površine in adsorpcijskih lastnosti že sam po sebi odlično orodje za odstranjevanje PEN iz vode. Katalitični mehanizem razgradnje PEN z β-laktamazo@ZIF-8 temelji na tvorbi kompleksa med ionom Zn (II) na ogrodju ZIF-8 in ciljno molekulo, kar oslabi vez štiričlenskega β-laktamskega obroča v molekuli PEN ter tako poveča učinkovitost encimske razgradnje PEN. Magistrsko delo je zagotovilo obetavno strategijo za razgradnjo antibiotika PEN v vodnem okolju.
Keywords: β-laktamaza, kovinsko-organska ogrodja (MOFs), ZIF-8, penicilin (PEN), imobilizacija, razgradnja
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (5,59 MB)

Abstract: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje.
Keywords: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (812,75 KB)

Abstract: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (924,51 KB)