1. Stimulating the development of rhythmic abilities in preschool children in Montessori kindergartens with music‑movement activities : a quasi-experimental studyMaruša Laure, Katarina Habe, 2023, original scientific article Abstract: This article examines the effects of Montessori music-movement activities on the development of the rhythmic abilities of 59 children from Montessori preschools, aged between 3 and 6 years. Children were deployed into two experimental groups (EG 1 (n = 20) & EG 2 (n = 22)) and a control group (CG) (n = 17). Our intervention consisted of introducing 15 to 20 min of unstructured movement time, either accompanied by a piano (EG 1) or recording (EG 2), three times a week for four months, whereas the control group carried on the usual Montessori program. We used a quasi-experimental nonequivalent groups design with pretest-posttest. Three tests for measuring rhythmic abilities were used: auditory discrimination of the rhythmic patterns, imitation of spoken rhythmic phrases, and determining the synchronization of movement with the rhythm of the music. The interventions had a positive effect on the development of the rhythmic abilities of children included in the study. The most significant effect was noticed in EG 1, while no effect of non-activity was detected in the control group. Keywords: rhythmic abilities, music and movement, Montessori, preschool Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 288; Downloads: 30
Full text (676,96 KB) This document has many files! More... |
2. Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko deloMaja Idoska, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti.
Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike. Keywords: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 493; Downloads: 53
Full text (1,46 MB) |
3. Vloga glasbe in načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcih montessori : doktorska disertacijaMaruša Laure, 2023, doctoral dissertation Abstract: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave.
V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe.
Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo. Keywords: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 672; Downloads: 205
Full text (5,33 MB) |
4. Vpliv glasbenih dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Balažic, 2022, master's thesis Abstract: V prvem delu magistrskega dela so podrobneje opisani vzroki, stopnje in definicija gibalne oviranosti, ki jih je v pedagoškem delu dobro poznati, če imajo strokovni delavci v skupini oz. oddelku otroka z gibalno oviranostjo. Teoretični del se poleg podrobnega opisa otrok z gibalno oviranostjo nanaša še na glasbene dejavnosti v vrtcu, cilje glasbene terapije in opis vpliva, ki ga imajo različne glasbene dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo.
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako glasbene dejavnosti vplivajo na deklico z zmerno gibalno oviranostjo, ki je vključena v predšolsko okolje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z deklico, njeno mamo in vzgojiteljico, smo ugotovili, da deklica rada sodeluje v glasbenih dejavnostih tako v domačem okolju kot v predšolski skupini. S pomočjo enoletnega naključnega opazovanja v predšolski skupini smo ugotovili, da glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na počutje deklice z gibalno oviranostjo in ji omogočajo vključevanje v skupino vrstnikov. S pomočjo opazovanja smo ugotovili tudi, da se deklica najraje udeležuje plesnih dejavnosti, pevskih dejavnosti in nekoliko manj pa uživa pri igranju, kjer se mora posebej osredotočati na delovanje rok in prstov. Keywords: otroci z gibalno oviranostjo, glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena terapija, glasba in otroci z gibalno oviranostjo Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 573; Downloads: 73
Full text (1,09 MB) |
5. Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko deloJanja Dovnik, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami.
V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok. Keywords: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami. Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1641; Downloads: 329
Full text (1,79 MB) |
6. Odličnost glasbenega nastopanjaŽenet Vidovič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope. Keywords: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave Published in DKUM: 11.06.2019; Views: 1627; Downloads: 223
Full text (505,71 KB) |
7. Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebamiRomana Pušnik, 2018, master's thesis Abstract: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.
Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju.
V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti.
Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje. Keywords: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje Published in DKUM: 13.12.2018; Views: 1523; Downloads: 276
Full text (1,74 MB) |
8. Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrovSintija Leva Bukovnik, 2018, master's thesis Abstract: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe. Keywords: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1307; Downloads: 211
Full text (991,13 KB) |
9. Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v SlovenijiMaja Žnidaršič, 2018, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik.
Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine. Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 193
Full text (1,01 MB) |
10. Učinki glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobjuManca Černi, 2018, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne učinke ima izvajanje izbranih tehnik glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. V raziskavi je sodelovalo pet otrok iz razvojnega oddelka vrtca Litija, ki so vključeni v prilagojen program za predšolske otroke različnih starosti in imajo različne primanjkljaje na razvojnih področjih (govorno-jezikovnem, gibalnem, senzornem in kognitivnem področju). V namen raziskave smo izvedli 10 glasbenih delavnic, ki smo jih s pomočjo video posnetkov analizirali in evalvirali. Izvedli smo multiplo študijo primera in pri izbrani deklici dodatno evalvirali napredek s pomočjo metode petih korakov H. M. Ridder. Rezultati so pokazali napredek na vseh področjih razvoja (na motoričnem, kognitivnem in socialnem), največji napredek pa se je pokazal na področju pozornosti in koncentracije. Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, razvojni vrtec Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 1869; Downloads: 281
Full text (1,19 MB) |