| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 201
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Finančna upravičenost novogradnje hleva za krave molznice za lastno kmetijo
Barbara Kegl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena finančna analiza smotrnosti investicijskega projekta za lastno kmetijo. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Pri finančni oceni novogradnje hleva za krave molznice smo upoštevali dva različna scenarija. V prvem primeru je šlo za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z lastnimi sredstvi in v drugem primeru za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z vključenimi nepovratnimi sredstvi države. Za potrebe ocene finančne upravičenosti je bil v prvi fazi razvit tehnološko-simulacijski model prireje mleka za potrebe ocene ekonomike. Prireja mleka je na kmetiji namreč glavni vir dohodka. Na osnovi rezultatov tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje mleka ugotavljamo, da je ta na kmetiji ekonomsko upravičena, saj je lastna cena v našem primeru znašala 0,261 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,30. Ocena investicije s finančnega vidika je pokazala, da je investicija v novogradnjo hleva finančno upravičena le v primeru, da smo deležni 50 % nepovratnih sredstev države. Na tak način bi se nam investicija povrnila v 12 letih, saj je takrat ocenjena vrednost NSV prvič pozitivna.
Keywords: investicija, hlev, kalkulacija skupnih stroškov, cost benefit analiza
Published: 03.05.2021; Views: 64; Downloads: 28
.pdf Full text (1,71 MB)

2.
Možnost uvedbe turizma na lastni ekološki kmetiji-študija primera
Nuša Tifengraber, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila analizirana možnost uvedbe turizma na ekološki kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Osrednja tema raziskave je ocena višine naložbe v izgradnjo infrastrukture kampa na kmetiji. Analizirana je bila tudi ekonomika poslovanja. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) smo kot diskontno stopnjo upoštevali 5,5-odstotno obrestno mero. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 8 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v 5 letih obratovanja v primeru 45-odstotne zasedenosti kampa (NSV: 3.438,48 €). Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 8,70 % (neto sedanja vrednost je pri tej interni stopnji 5,23 €). Interna stopnja donosnosti je bila višja od individualne diskontne stopnje. S SWOT-analizo se je izkazalo, da je več prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti.
Keywords: naložba, turizem na ekološki kmetiji, ekološka kmetija, kamp na kmetiji
Published: 06.04.2021; Views: 102; Downloads: 25
.pdf Full text (822,13 KB)

3.
Ekonomski potencial pridelave in predelave maslenih buč
Aleš Zajc, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Keywords: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Published: 10.02.2021; Views: 159; Downloads: 46
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
Ekonomika prireje senenega mleka na kmetiji podlesnik
Denis Podlesnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je priprava preliminarne analize ekonomike prireje senenega mleka na preučevani kmetiji ter s to prirejo povezano investicijo v sušilno napravo za mrvo. Analizirana kmetija leži na Pohorju na nadmorski višini 850 m in spada v območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Kmetija obsega 27 ha obdelovalnih površin, v hlevu pa je okoli 30 krav molznic. Razvili bomo ekonomski simulacijski model prireje mleka, v katerem bomo upoštevali tri predpostavljene odkupne cene senenega mleka (0,38 €/kg, 0,42 €/kg in 0,48 €/kg). S pomočjo tehnološkega simulacijskega modela bomo ocenili smotrnost investicije v sušilno napravo s tremi boksi v skupni velikosti 1200 m3, umeščeno na obstoječ senik. V tehnološkem simulacijskem modelu bomo zajeli stroške adaptacije objekta, nabavo sušilne naprave, grabeža in peči. Smotrnost finančne investicije bomo preučili na podlagi idejnega projekta prireje senenega mleka.
Keywords: ekonomika in finančna analiza, seneno mleko, ocena investicije
Published: 18.12.2020; Views: 202; Downloads: 48
.pdf Full text (563,27 KB)

5.
Ocena prireje mleka in analiza investicije na obravnavanih kmetijah
Tomaž Žnidarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Keywords: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Published: 30.09.2020; Views: 199; Downloads: 67
.pdf Full text (2,57 MB)

6.
Ekonomika pridelave in pridelave ajde
Veronika Novak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi raziskave je bila ocenjena ekonomska upravičenost pridelave in predelave ajde. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pridelavo ajde na Kmetiji Kavaš v Odrancih, drugi del pa predelavo ajde v Mlinarstvu Kolenko na Gornji Bistrici. Ekonomika pridelave ajde je bila ocenjena brez upoštevanja in z upoštevanjem finančnih podpor iz ukrepa KOPOP. Tehnološko simulacijski model nam je omogočil vpogled v ključne ekonomske kazalce, na podlagi katerih smo ugotovili, ali je poslovanje dobičkonosno. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da sta pridelava in predelava ajde ekonomsko upravičeni. Pri pridelavi ajde na Kmetiji Kavaš je finančni rezultat brez upoštevanja finančnih podpor ukrepa KOPOP znašal 2875,66 €, ob upoštevanju pa 12.871,66 €. Pri vsaki predelavi ajdovega zrnja v različne proizvode so koeficienti ekonomičnosti večji od 1, kar pomeni, da je predelava ajde ekonomsko upravičena.
Keywords: ekonomika, simulacijsko modeliranje, ajda
Published: 30.09.2020; Views: 150; Downloads: 41
.pdf Full text (818,77 KB)

7.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, master's thesis

Abstract: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Keywords: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Published: 29.09.2020; Views: 135; Downloads: 71
.pdf Full text (2,35 MB)

8.
Analiza ekonomskih in proizvodnih parametrov reje piščancev brojlerjev
Rok Horvat, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pitanje piščancev je v Sloveniji v glavnem organizirani v kooperacijski reji. Starost in telesna masa piščancev ob klanju sta odvisni od zahtev trga. V diplomskem delu smo obravnavali obdobje rej v letih od 2016 do 2019. V vsakem letu smo obravnavali po en cikel za vsak letni čas. Namen diplomskega dela je oceniti ekonomičnost in proizvodnost reje piščancev brojlerjev na kmetiji Balek. Cilj raziskave je razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za prirejo piščančjega mesa in oceno ekonomičnosti reje. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V proizvodne parametre pa sta vključena Evropski proizvodni indeks ter Evropski brojler indeks. Podatke smo urejali v programu Microsoft Office Excel 2016. Pri reji mesa so največji strošek predstavljali materialni stroški, v katere so vključeni ogrevanje, elektrika, voda in slama. Sama teža in posledično prirast je iz leta v leto podoben, saj podjetje Panvita Agromerkur d.o.o. želi piščanca, katerega meso je bolj čvrsto, zato na prirast vpliva s samim receptom krmila. Najvišji proizvodni indeksi se dosegajo v jesenskih ciklih reje. Reja piščancev brojlerjev se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal med 1,46 in 2,19. Analiza je pokazala, da finančna stimulacija prispeva k dvigu koeficienta ekonomičnosti, saj se je le-ta gibal med 1,82 in 2,19. Uspešnost reje piščancev je odvisna od letnih časov.
Keywords: ekonomski parametri, proizvodni parametri, sezona reje, brojlerski piščanci
Published: 24.09.2020; Views: 199; Downloads: 43
.pdf Full text (2,24 MB)

9.
Finančna analiza gradnje novega hleva na srednje veliki kmetiji
Mojca Zavišek, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za srednje veliko mešano kmetijo. V prvem delu naloge je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, kjer je osrednja metodologija metoda kalkulacij skupnih stroškov. Kalkulacija je razdeljena na dva dela, in sicer ekonomska analiza prireje pitancev in ekonomska analiza pridelave vina in grozdja. V drugem delu pa je uporabljena finančna ocena investicije za gradnjo novega hleva. Oba metodološka postopka dopolnjuje še metoda simulacijskega modeliranja. Ob predpostavki vhodnih parametrov analize, rezultati raziskave kažejo, da sta obe panogi na kmetiji ekonomsko upravičeni, saj je koeficient ekonomičnosti v obeh primerih pozitiven in znaša v panogi vinogradništva Ke = 1,63 in v prireji pitancev Ke = 1,41. Zaradi želje po usmerjanju kmetije bolj v živinorejsko panogo kot razvoj vinogradništva, smo na podlagi ocene investicij ocenili iz praktičnega in finančnega dela smiselnost postavitve novega hleva za pitance. Na podlagi ocenjenega konstantnega letnega denarnega toka kmetije in ocenjene vrednosti investicije, ugotavljamo, da se nam izbrana investicija pri 5,5 % letni obrestni meri povrne v petih letih kmetovanja. Raziskava je podkrepljena še s swot analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in morebitne nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije eno od najtežjih hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Keywords: modelne kalkulacije, investicija, hlev, simulacijsko modeliranje
Published: 17.09.2020; Views: 243; Downloads: 99
.pdf Full text (1,31 MB)

10.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, master's thesis

Abstract: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Keywords: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Published: 10.09.2020; Views: 193; Downloads: 118
.pdf Full text (2,04 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica