| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Karmen Hozjan, 2015, master's thesis

Abstract: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Keywords: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Published: 22.10.2015; Views: 1027; Downloads: 199
.pdf Full text (6,56 MB)

2.
HUMORNO V POGOVORIH JEZIKOVNIH UDELEŽENCEV, STARIH MED 20 IN 30 LET
Karmen Hozjan, 2015, master's thesis

Abstract: V vsakdanjih pogovorih ima šaljivo komuniciranje pomembno mesto. Dnevno se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi in z njimi vstopamo v komunikacijske stike. Največ časa najpogosteje namenimo prijateljem, med katerimi poteka najbolj sproščena komunikacija. Za šaljivo komuniciranje je značilno, da je najučinkovitejše prav v sproščenem vzdušju. Težko si predstavljamo, da bi se šalili z neznancem na ulici ali s policistom, ki nas ustavi. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z naslednjimi vprašanji: kako pomembni so odnosi med udeleženci komunikacijskega stika za šaljenje, kdaj se šalimo, kako pomembne so okoliščine in ali se lahko šalimo tudi, ko smo jezni. Da lahko sporazumevanje sploh steče, je med udeleženci komunikacijskega stika potrebno upoštevati nekaj »pravil«, t.i. sodelovalno načelo. Sodelovalno načelo je po Griceu osnovno načelo sporočanja. V nalogi smo predstavili tudi njegove maksime ter upoštevanje in kršenje le-teh. Govorci v različnih komunikacijskih okoliščinah ne tvorimo povedi, ampak besedilo, zato smo namenili nekaj pozornosti tudi razlagam besedila in dvogovora, saj je najpogostejša oblika zbranih pogovorov bil prav dvogovor. Osrednji problem magistrskega dela je bil ugotoviti, kaj v jeziku ljudi nasmeji, predstaviti humorne pogovore in analizirati, kaj je tisto, kar izrečeno naredi humorno. Podrobneje smo predstavili verbalni in neverbalni humor in na humorju temelječe teorije, ki so nam v nadaljevanju služile kot izhodišče za analizo zbranih pogovorov. Izhajali smo iz teorije nadrejenosti, teorije neskladja, teorije o humorju na osnovi semantičnega scenarija in splošne teorije verbalnega humorja. Zbrali smo devet pogovorov in predstavili primere verbalnega in neverbalnega humorja. Analize zbranih pogovorov so izhajale iz teoretičnih predpostavk, zato smo na koncu povzeli še, kako se je teorija pokazala na praktičnih primerih in ali so naše zastavljene hipoteze bile potrjena ali ovržene.
Keywords: slovenski jezik, besedilo, dvogovor, šaljenje, kramljanje, verbalni in neverbalni humor, načelo sodelovanja, teorije humorja
Published: 06.10.2015; Views: 571; Downloads: 108
.pdf Full text (1,56 MB)

3.
Nivoji podrobnosti
Karmen Hozjan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kljub izjemnim napredkom računalniške grafične strojne opreme, stremenje po realističnem upodabljanju v realnem času še vedno obstaja. V diplomski nalogi so preučeni nivoji podrobnosti (angl. level of detail) geometrijskih modelov. V prvem delu so opisani temeljni pojmi, zgodovina, štirje okvirji za upravljanje nivojev podrobnosti ter štiri avtomatizirane metode poenostavljanja geometrijskih modelov. V drugem delu so predstavljeni vtičnik, orodje in objekt LOD, ki jih v okviru nivojev podrobnosti ponuja program Cinema 4D. Tako orodje kot objekt LOD sta testirana na lastnih primerih. Vtičnik in orodji starejših in novejših različic programa so med seboj primerjani.
Keywords: nivo podrobnosti, geometrijski model, Cinema 4D
Published: 09.05.2018; Views: 575; Downloads: 95
.pdf Full text (3,09 MB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije
Karmen Hozjan, 2015, original scientific article

Abstract: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Keywords: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Published: 16.04.2018; Views: 198; Downloads: 41
.pdf Full text (1,29 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica