Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih
Karmen Balažic, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna. Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.
Keywords: varnost, neželeni dogodki, komunikacija, organizacija, nadrejeni, podpora vodstva, raziskava
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1869; Downloads: 268
Full text (1,38 MB)

Kakovost življenja ženske v perimenopavzalnem obdobju
Karmen Balažic, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Perimenopavza je obdobje, ki traja od nekaj let pred zadnjo menstruacijo (menopavzo) do vsaj enega leta po menopavzi ali več. V tem obdobju preživi vsaka ženska tretjino svojega življenja, zato to obdobje predstavlja pomemben mejnik v življenju vsake ženske. Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli, je potekala na osnovi kvantitativne metodologije raziskovanja s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 150 žensk, ki smo jih izbrali naključno v Pomurju. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja v perimenopavzalnem obdobju od ženske do ženske razlikuje, zato ne moremo z zagotovostjo trditi, da je kakovost slabša ali boljša. Upoštevati moramo dejstvo, da je vsaka ženska za sebe individuum. Diskusija in zaključki: Kot smo ugotovili v raziskavi, vsaka ženska perimenopavzalno obdobje doživlja po svoje. Ni nujno, da perimenopavza vpliva na kakovost življenja ali omejuje posameznico pri vsakodnevnih aktivnosti. Pomembno je spodbujati zdrav način življenja in preventivo. Preventiva je ključnega pomena že v obdobju mladosti, saj deluje kot dobra naložba za starejša leta. Zelo pomembno je tudi, da si ženska ustvari pozitivno samopodobo in da ima urejen odnos s partnerjem ter razumevanje in podporo družinskih članov.
Keywords: perimenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje, spolnost, aktivno življenje
Published in DKUM: 11.12.2013; Views: 2368; Downloads: 206
Full text (2,43 MB)

Search done in 0.08 sec.