1. Odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi v SlovenijiKaja Krajnc, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma. Keywords: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina Published in DKUM: 05.03.2020; Views: 1735; Downloads: 267
Full text (1,37 MB) |
2. Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoliKaja Krajnc, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji. Keywords: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 2194; Downloads: 205
Full text (4,85 MB) |
3. MEHKE VEŠČINE Z VIDIKA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEVKaja Krajnc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali mehke veščine z vidika osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kompetence in veščine, nato pa smo se podrobneje osredotočili na mehke veščine. Pojasnili smo razliko med mehkimi in trdimi veščinami, ugotavljali zakaj in katere mehke veščine so pomembne ter kje jih je mogoče pridobiti. Proučili smo učiteljevo vlogo v sodobni šoli in kompetence, ki so pomembne v pedagoškem poklicu, ter predstavili nekaj mehkih veščin, ki jih učitelji potrebujejo pri svojem delu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 206 osnovnošolskih učiteljev. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo pomembnost mehkih veščin v pedagoškem poklicu, lasten razvoj in pridobivanje mehkih veščin ter vključevanje mehkih veščin v pouk in spodbujanje njihovega razvoja pri učencih. Ugotovili smo, da so učiteljem pri delu pomembne tako trde kot tudi mehke veščine. Učitelji so ocenjevali pomembnost in sedanjo ter želeno razvitost naslednjih skupin mehkih veščin: komunikacije, timskega dela, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, reševanja problemov, vseživljenjskega učenja in upravljanja z informacijami, upravljanja s časom, prilagodljivosti ter vodenja. Ocenili so, da so navedene mehke veščine precej pomembne pri pedagoškem delu, da so pri njih od delno do kar dobro razvite in da bi jih večino želeli izpopolniti. Učitelji so izrazili, da so mehke veščine najbolj pridobili z izkušnjami na delovnem mestu in izven službe (s samoizobraževanjem, članstvom v društvih …), najmanj pa na fakulteti med študijem. Glede na ocene učiteljev smo ugotovili, da ti v precejšnji meri vključujejo mehke veščine v pouk in jih spodbujajo pri učencih. Keywords: kompetence, veščine, mehke veščine, učitelji, osnovna šola Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 3351; Downloads: 416
Full text (2,72 MB) |