| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 102
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Keywords: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Published: 23.03.2021; Views: 177; Downloads: 28
.pdf Full text (1,85 MB)

2.
Vpliv telesnih razsežnosti na gibalne sposobnosti učencev in učenk
Andreja Perko, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost pri učenkah in učencih. Raziskovalni vzorec je zajemal 504 učence v starosti 9−11 let, 285 dečkov in 219 deklet. Telesne razsežnosti učenk in učencev smo izmerili s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija, gibalne sposobnosti pa s pomočjo Eurofit testne baterije: dviganje trupa v 30 sekundah, taping 25 ciklov, predklon sede, šprint 10 x 5 m, Beep test, Flamingo ravnotežje in skok v daljino iz mesta ter dodatnimi testi: sonožni preskoki kolebnice 20 sekund, vodenje žoge med stožci in poligon nazaj. Za ugotavljanje povezanosti in vpliva telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p < 0,05). Rezultati regresijske analize so pokazali, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v gibalni učinkovitosti pri 9, 10 in 11 let starih dečkih ter pri 10 in 11 let starih deklicah. Ugotoviti je mogoče, da so v obdobju poznega otroštva in začetku adolescence telesne razsežnosti in sestava telesa pomemben generator razlik gibalne učinkovitosti.
Keywords: gibalna učinkovitost, puberteta, telesne izmere, dečki, deklice
Published: 22.01.2021; Views: 207; Downloads: 52
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
ANALIZA MOTIVACIJE NA PLAVALNEM TEČAJU V OSNOVNI ŠOLI
Kristina Kaube, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali motiviranost otrok pri plavalnem tečaju. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti koliko in kako so otroci na plavalnih tečajih motivirani. Poleg tega smo skušali ugotoviti, kaj bi lahko naredili za večjo motiviranost otrok na plavalnih tečajih. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok, starih od 8 do 9 let. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo izračunali osnovne statistične pokazatelje. Velika večina anketiranih otrok ima zelo rada plavanje in so se radi udeležili plavalnega tečaja, saj jih to sprosti in izboljša se njihova samozavest. Najbolj jih motivira želja po samemu sebi dokazati, da zmorejo, kar je vrsta notranje motivacije. Najmanj pa jih motivira želja drugim dokazati, da zmorejo. Za večjo motiviranost otrok pa bi lahko v plavalne tečaje dodali več igre in pa tekmovanja, ki pa bi moralo biti naravnano tako, da se tekmuje zato, da se izboljša lasten rezultat in se napreduje.
Keywords: motivacija, vrste motivacije, plavanje, plavalni tečaj, učenje plavanja.
Published: 21.12.2020; Views: 116; Downloads: 16
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Keywords: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Published: 09.06.2020; Views: 418; Downloads: 50
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Keywords: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Published: 09.06.2020; Views: 296; Downloads: 40
.pdf Full text (910,94 KB)

6.
Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017
Kaja Jaušovec, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Keywords: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Published: 09.06.2020; Views: 328; Downloads: 52
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
Povezanost aerobne vzdržljivosti in telesne samopodobe pri dečkih starih od 10 do 12 let
Ivo Perko, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bilo ugotoviti ali obstaja povezanost med aerobno vzdržljivostjo in telesno samopodobo pri dečkih starih od 10-12 let. V raziskavi je sodelovalo 218 otrok 2. triletja osnovnih šol Severovzhodnega dela Slovenije. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Mala Nedelja, OŠ Šentilj, OŠ Podčetrtek, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše in OŠ Rogaška Slatina. Meritve aerobne vzdržljivosti so bile izmerjene s pomočjo Beep testa, podatke o telesni samopodobi dečkov starih od 10-12 let, pa smo dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med učence v razredu. Starši otrok so bili s tem seznanjeni in so testiranje s podpisom tudi dovolili. Za preverjanje razlik med skupinami nizko, srednje in visoko vzdržljivih merjencev v parametrih telesne samopodobe, smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da dečki z nizko aerobno vzdržljivostjo vrednotijo precej nižje telesno samopodobo, kot tisti dečki, ki so visoko aerobno vzdržljivi. Prav tako vrednotijo nižje telesno samopodobo dečki s srednjo ravnjo vzdržljivosti, kot dečki z visoko ravnjo vzdržljivosti. Obstajajo tudi statistično značilne razlike med srednje in visoko vzdržljivimi dečki, kjer prav tako vrednotijo višje telesno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike tudi v dojemanju splošne samopodobe, vzdržljivosti, športnih kompetenc, telesnega videza, ki so pomembni parametri telesne samopodobe. Najvišje vrednotijo vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in splošno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Le pri kategoriji vrednotenja telesne moči ne obstajajo statistično značilne razlike med skupinami merjencev z nizko, srednje in visoko vzdržljivostjo, saj so jo vsi merjenci ovrednotili zelo podobno. Iz rezultatov lahko torej razberemo, da je aerobna vzdržljivost močno povezana s telesno samopodobo merjencev, saj imajo višjo samopodobo prav tisti merjenci z višjo vzdržljivostjo.
Keywords: tek na intervale, samospoštovanje, vrstniki, gibalne sposobnosti
Published: 08.11.2019; Views: 438; Downloads: 56
.pdf Full text (950,40 KB)

8.
Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Mestnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote. Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Keywords: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Published: 29.08.2019; Views: 1699; Downloads: 517
.pdf Full text (3,56 MB)

9.
Programi jahanja v šoli v naravi
Nastja Sep, 2019, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Keywords: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Published: 29.08.2019; Views: 497; Downloads: 48
.pdf Full text (3,88 MB)

10.
Gibalna pismenost otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Nejc Iršič, 2019, master's thesis

Abstract: Besedo pismenost razumemo oziroma jo uporabljamo na različnih področjih. Danes govorimo o slovnični, matematični, medijski, informacijski, energetski in še o marsikateri pismenosti. V zadnjem času pa se vedno bolj razvija pojem gibalna pismenost, ki jo vse bolj uvrščamo med ključne kompetence posameznika. Izraz je relativno nov, zato se ga težko definira. Povezujemo ga s celovitim zdravim življenjskim slogom. Ko govorimo o gibalni pismenosti, govorimo o motivaciji, zaupanju, telesni usposobljenosti, znanju, razumevanju in prevzemanju odgovornosti za gibalne dejavnosti. Gibanje posameznika pomeni življenje in samo življenje je gibanje. Je torej človekova naravna in osnovna potreba. Namen magistrskega dela, ki temelji na teoriji, je preučiti gibalno pismenost otrok, telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji in ugotoviti, kakšni so trendi gibalnega razvoja otrok skozi zgodovinski pregled. S pomočjo obstoječih virov se je želelo ugotoviti, kaj dejansko predstavlja in vključuje pojem gibalna pismenost, ter raziskovati, kako na omenjeni pojem gledajo pri nas in kako v tujini. Raziskovalna vprašanja v magistrskem delu izhajajo s področja gibalne pismenosti, dotikajo pa se tudi športno-vzgojnega kartona, po novem SLOfit, in v zadnjem času vedno bolj populariziranega mednarodnega projekta PHYSICAL Literacy – Gibalna pismenost, kar tudi daje težo aktualnosti teme samega magistrskega dela.
Keywords: gibalna pismenost, gibalni razvoj, gibanje, SLOfit, gibalne kompetence, športna vzgoja
Published: 29.08.2019; Views: 576; Downloads: 55
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica