| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SETVE V STRNIŠČE NA PRIDELEK MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum L.)
Jure Vihar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Na Štajerskem, v bližini Maribora, smo leta 2008 in 2009 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja strniščnih tal na število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke, število plevelov, pridelek sveže mase, pridelek suhe snovi, vsebnost suhe snovi v pridelku ter vpliv valjanja na število vzniklih rastlin. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok sistem z osmimi obravnavanji in štirimi ponavljanji, od tega sta bili dve ponavljanji valjani. Mnogocvetno ljuljko smo sejali na različne načine: (V1) obdelava s plugom in nato setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V2) konvencionalna obdelava s plugom in nato vrtavkasta brana ter setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V3) obdelava tal z vrtavkasto brano in setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V4) enako kot pri obravnavanju (V3), le da smo strnišče zmulčli, (V5) direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V6) mulčenje in direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V7) direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V8) mulčenje in direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T. Največje število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke je bilo pri konvencionalni obdelavi V2 (405 rastlin m-2), najmanjše pa pri obravnavanju V5 (153 rastlin m-2). Največje število plevelov je bilo pri obravnavanju V5 (564 plevelov m-2), najmanjše pa v obravnavanju V1 (37 plevelov m-2). Pridelek sveže mase je bil največji v obravnavanju V1 (53.716 kg ha-1), ki pa se statistično značilno ni razlikoval le od V2. Sledila so obravnavanja V8 in V7. Najmanjši pridelek sveže mase pa je bil pri obravnavanju V5 (33.681,5 kg ha-1). Največji pridelek suhe snovi je bil pri obravnavanju V2 (7.144 kg ha-1), sledila so obravnavanja V1, V7 in V8. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil pri V6 (5.798,5 kg ha-1). Po vsebnosti suhe snovi so se obravnavanja močno razlikovala. Najnižji odstotek suhe snovi je bil pri obravnavanju V1 (12,37 %), najvišji pa pri obravnavanju V6 (20,01 %). Valjanje je vplivalo na število vzniklih rastlin le pri obravnavanju V5, pri vseh ostalih obravnavanjih razlik ni bilo.
Keywords: mnogocvetna ljuljka, obdelava tal, sejalnica, načini setve, pridelek, vznik
Published: 28.05.2010; Views: 2809; Downloads: 215
.pdf Full text (3,46 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica