| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV ČEZMEJNIH ZDRUŽITEV IN PREVZEMOV KOMERCIALNIH BANK V EVROPSKI UNIJI NA PREMOŽENJE LASTNIKOV
Jure Marin, 2014, master's thesis

Abstract: Združitve in prevzemi že od devedesetih let prejšnjega stoletja predstavljajo pomembno orodje, ki se ga banke in ostale finančne institucije poslužujejo z namenom njihove širitve. Spremenjene razmere evropskega bančnega gospodarstva, uvedba skupnega trga in valute ter spremenjeno regulatorno okolje, pa so nadalje vplivale tudi na čezmejne združitve in prevzeme v Evropski uniji. Namen naloge je testirati učinke čezmejne objave združitve in prevzema na ceno delnice ciljnih, kakor tudi prevzemnih bank, ki imajo posledično vpliv na premoženje lastnikov. Študijo smo izvedli z uporabo metodologije študije dogodka, natančneje s tržnim modelom. V nalogi smo natančneje obravnavali 32 komercialnih bank ali bančnih holdingov v Evropski uniji, Švici in Norveški, med leti 2003 in 2012, za katere smo izračunali nenormalne donose za 41 dnevno obdobje. Naše ugotovitve so podobne ugotovitvam drugih avtorjev, in sicer, da objava združitve in prevzema pozitivno vpliva na premoženje delničarjev ciljnih bank, medtem ko lastniki prevzemnih bank v tem procesu ne ustvarijo pozitivnih, kakor tudi ne negativnih nenormalnih donosov.
Keywords: Prevzemi, združitve, komercialne banke, nenormalni donosi, Evropska unija
Published: 25.07.2014; Views: 821; Downloads: 121
.pdf Full text (2,00 MB)

2.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE BANK
Jure Marin, 2010, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Kot sem že omenil v diplomski nalogi prevzemi in združitve niso več nekaj neznanega, ampak na nek način postajajo zelo pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju. V preteklosti je bilo zelo malo ljudi, ki so imeli možnost občutiti, kako je biti zaposlen v podjetju, ki je bilo prevzeto ali v podjetju, ki se je za prevzem odločilo. Sam sem mnenja, da se bo ta trend v prihodnje spremenil in, da bo vsak zaposleni v svoji delovni dobi enkrat priča prevzemu bodisi na strani prevzemnega ali pa na strani ciljnega podjetja. Prvi del diplomske naloge se nanaša na zgodovino prevzemov in združitev, kjer sem zajel tudi vseh pet prevzemnih valov, ki so nas spremljali do danes in jih na kratko opisal. V drugem delu sem na kratko opisal osnovne pojme povezav bank kot so prevzem, združitev ter pripojitev. Vse te oblike pa lahko razčlenimo na prijazne ali sovražne oblike povezav. Seveda je to odvisno od ciljnega podjetja, kako se bo odzvalo na prevzem ali katero koli drugo obliko povezave. Kadar gre za sovražne prevzeme je dobro, da ciljno podjetje pozna vse vrste mehanizmov, s katerimi se lahko ustrezno ubrani takšnega napada. Obrambne mehanizme delimo na tiste, ki jih podjetja pripravijo in izvajajo že v času pred neposredno grožnjo prevzema, to so t.i. (pasivni obrambni ukrepi) in na skupino aktivnosti, ki jih podjetja uporabljajo kot ogovor na konkretne poskuse prevzemov to pa so t.i. (aktivni obrambni ukrepi). V nadaljevanju sem predstavil vrste in oblike prevzemov, ki so zelo pomembni, saj se morajo podjetja pravilno odločiti kakšen prevzem hočejo izvesti in seveda, na kakšen način. Nato sem podrobneje opredelil vrste prevzemov, ki jih delimo v štiri skupine, glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in glede dejavnosti podjetja v povezavi. In sicer poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongenerične prevzeme. Vsakemu izmed le-teh sem dodal še konkretne primere. V glavnem in zadnjem delu naloge pa sem opisal motive za prevzeme in združitve bank. Motivi, ki jih avtorji najbolj izpostavljajo so: • X-učinkovitost • Ekonomije povezanosti • Rast in diverzifikacija • Podcenjenost bank • Prevelik, da bi propadel • Tržna moč • Ekonomija obsega • Osebnostni motivi • Davčni motivi Kot pa vemo je razlogov zakaj se podjetja povezujejo veliko in tako se tudi motivi razlikujejo od primera do primera. Vendar kljub temu med najpogostejše motive za prevzeme sodijo povečanje tržnega deleža, doseganje ekonomij obsega in vstop na nove trge. Za zaključek bi lahko dejal, da so po mojem mnenju prevzemi in združitve v večini primerov zelo koristni tako za podjetja kakor tudi zaposlene, seveda kadar sledijo motivom podjetja in ne osebnim željam managerjev.
Keywords: Ključne besede: prevzem, združitev, pripojitev, prijazni in sovražni prevzem, (horizontalni, vertikalni, konglomeratni, kongenerični) prevzemi, oblike prevzemov, motivi za prevzeme.
Published: 18.11.2010; Views: 2267; Downloads: 319
.pdf Full text (446,37 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica