1. Stigmatizacija alkoholizma pri ženskahMaša Robnik Pirmanšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč.
Keywords: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (433,13 KB) |
2. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, original scientific article Abstract: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Keywords: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (593,94 KB)
This document has many files! More... |
3. Spoprijemanje pacienta z vsakdanjim življenjem po opeklinski poškodbiSandra Terzić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Opekline so izjemno boleče poškodbe, ki imajo poleg fizičnih posledic tudi velik vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja pacienta. Okrevanje po opeklinah je dolgotrajen proces, ki zahteva celostno oskrbo, saj se pacienti soočajo z bolečinami, dolgotrajno hospitalizacijo, telesnimi izzivi ter psihosocialnimi posledicami, kot so brazgotinjenje, depresija in socialna izolacija. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako se pacienti po opeklinski poškodbi spoprijemajo z vsakdanjim življenjem po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL Ultimate, SAGE, PubMed, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA.
Rezultati: Od 894 rezultatov smo v končno analizo vključili deset raziskav. Vse te raziskave so pokazale pomembnost psihološke podpore, strategij spoprijemanja in socialne podpore pri izboljšanju kakovosti življenja preživelih po opeklinah ter pri soočanju z njihovimi fizičnimi in čustvenimi posledicami.
Razprava in Zaključek: Soočanje z življenjem po opeklinski poškodbi prinaša številne izzive, kot so telesne omejitve, bolečina, spremembe v videzu in psihološki pritiski. Ko se pacient vrne iz bolnišnice, sta podpora bližnjih in celovita rehabilitacija ključnega pomena, saj mu omogočata, da postopoma sprejme nove razmere in se vrne k vsakdanjim aktivnostim.
Keywords: opeklinske poškodbe, kakovost življenja, rehabilitacija, psihološka podpora
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 148
Full text (1,14 MB) |
4. Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapijeLea Verdnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Mehanska ventilacija je ključna za reševanje življenj pacientov v enotah intenzivne terapije (EIT), vendar pogosto povzroča pomembne psihološke in telesne obremenitve. Celovito razumevanje pacientovih izkušenj je bistveno za izboljšanje njihovega počutja in izidov zdravljenja.
Metode: Za raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo za opis značilnosti in rezultatov raziskav ter metode kompilacije, komparacije in sinteze za povzemanje, primerjavo in povezovanje ključnih ugotovitev. V analizo so bile vključene raziskave objavljene med letoma 2014 in 2024. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah SAGE, PubMed in Wiley Online Library ter z ročnim iskanjem. Razvrstili smo jih po hierarhiji dokazov ter z vsebinsko analizo identificirali in kategorizirali glavne teme in podkategorije.
Rezultati: Pacienti na mehanski ventilaciji pogosto doživljajo občutke tesnobe, strahu in nemoči, kar jim dodatno poslabša nezmožnost komunikacije. Empatično zdravstveno osebje in uporaba komunikacijskih pripomočkov prispevata k izboljšanju njihovega počutja. Med pogostimi fizičnimi težavami so bolečina, občutek zadušitve in omejena mobilnost. Raven in trajanje sedacije močno vplivata na psihološko stanje pacientov; prekomerna ali nezadostna sedacija pogosto vodita v negativne posledice.
Razprava in zaključek: Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji poudarjajo potrebo po personaliziranem pristopu v oskrbi, ki vključuje izboljšanje komunikacije, optimalno upravljanje sedacije ter vključitev svojcev. Zmanjšanje stresa in nelagodja lahko pomembno izboljša psihofizično stanje pacientov ter pospeši njihovo okrevanje. Pomembno je razvijati celostne pristope, ki se osredotočajo na čustvene in telesne potrebe pacientov poleg tehnološke podpore.
Keywords: pacientove izkušnje, mehanska ventilacija, intubacija, intenzivna terapija
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 50
Full text (1,18 MB) |
5. Long-term impact of community psychiatric care on quality of life amongst people living with schizophrenia : a systematic reviewJožica Černe Kolarič, Anja Plemenitaš Ilješ, Darja Kraner, Vida Gönc, Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, 2024, review article Abstract: The review examines the long-term impact of community psychiatric care on improving the quality of life of people with schizophrenia. It addresses the global burden of this disorder and the need for effective community-based care strategies. A systematic literature search was conducted in databases such as CINAHL, Medline, Web of Science, Sage and ScienceDirect, with the search lasting until March 2024 and following the PRISMA guidelines. The inclusion criteria targeted studies that addressed the long-term effects of community mental health care for people aged 18 years and older with schizophrenia and included both quantitative and qualitative research designs. Studies unrelated to the research question or with significant methodological flaws were excluded. The risk of bias was assessed using GRADE and GRADECERqual, in addition to critical appraisal using the Joanna Briggs Institute (JBI) checklists. Independent screening and data extraction was performed, with results summarised by thematic analysis. In total, 11 studies met the inclusion criteria and included cross-sectional, cohort, qualitative and randomised controlled trial designs. The results showed that community psychiatric care significantly improves the quality of life, well-being and social integration of people with schizophrenia. Effective interventions identified include psychoeducation, cognitive behavioural therapy, social skills training and individualised care plans. However, challenges such as limited resources, labour shortages and social stigma, particularly in low-income neighbourhoods, were also identified. This study highlights the importance of continuous, personalised, multidisciplinary community-based care for sustainable mental health outcomes. Further research is recommended to investigate the long-term impact and strategies to overcome implementation challenges.
Keywords: schizophrenia, quality of life, community, psychiatric care, patient, systematic review
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 11
 Link to file
This document has many files! More... |
6. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Keywords: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 111; Downloads: 49
Full text (1,30 MB) |
7. Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijoDarja Kraner, 2024, master's thesis Abstract: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Keywords: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 108; Downloads: 49
Full text (1,01 MB) |
8. Association between loneliness, well-being, and life satisfaction before and during the COVID-19 pandemic : a cross-sectional studyMateja Lorber, Jožica Černe Kolarič, Sergej Kmetec, Barbara Kegl, 2023, original scientific article Abstract: Good psychological well-being contributes to a satisfying life, reduces loneliness, and enables a better quality of life. Due to the COVID-19 pandemic, people worldwide have faced various challenges, which manifest in mental health problems, dissatisfaction with life and increased loneliness. This study aimed to investigate the influence of loneliness on mental well-being and life satisfaction among the adult population during the COVID-19 pandemic. A cross-sectional study was conducted between October 2021 and January 2022. A total of 664 participants took part in the survey, of whom 484 (73%) were female and 180 (27%) were male. Our results show that loneliness can explain 48% of the total variability in mental well-being and 52% of the variability in life satisfaction. The results show a higher level of loneliness and use of information and communication technology and a lower level of contact with relatives and friends, life satisfaction, and well-being during COVID-19 than they considered before the time of COVID-19. Study findings can help improve loneliness and mental well-being, and, consequently, life satisfaction.
Keywords: loneliness, well-being, life satisfaction, cross-sectional study
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 274; Downloads: 26
Full text (322,21 KB)
This document has many files! More... |
9. Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnaveMatic Lipaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto
ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Keywords: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 424; Downloads: 43
Full text (990,22 KB) |
10. Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbeJožica Černe Kolarič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe.
Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov.
Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe.
Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Keywords: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1442; Downloads: 339
Full text (682,28 KB) |
