| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Razgledi po slovenski moderni : nacionalni, večkulturni in medkulturni koncepti, kratka proza in poezija
Jožica Čeh Steger, 2024

Abstract: Monografija Razgledi po slovenski moderni prinaša raziskave literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev različnih literarnih smeri in stilnih tokov moderne. V raziskovalno polje vključuje pisateljice in pisatelje, katerih dela so nastajala v obzorju novih literarnih smeri in tokov, dekadence, simbolizma, nove romantike, impresionizma in secesije, kakor tudi tiste, ki so na prelomu stoletja pisali še v okviru realistično-naturalistične poetike: Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Frana Govekarja, Izidorja Cankarja, Alojza Kraigherja, Ljudmilo Poljanec, Iva Šorlija, Frana S. Finžgarja, Franca Ksaverja Meška, Rudolfa Maistra, Alojzija Remca in Kristino Šuler. Posebnost te monografije je, da upošteva ob nacionalnem tudi večkulturni in medkulturni koncept književnosti slovenske moderne, pri čemer se omejuje na slovensko-nemško dvo- in medkulturnost (Gusti (Jirku) Stridsberg, Ana Wambrechtsamer, Rudolf Hans Bartsch).
Keywords: slovenska moderna, pripovedništvo, poezija, večkulturni in medkulturni koncept književnosti, slovensko-nemška dvo- in medkulturnost, podobe tujega in lastnega/domačega, metafora, konstrukti ženskosti
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 18
.pdf Full text (5,81 MB)
This document has many files! More...

2.
Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj
Jožica Čeh Steger, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Keywords: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
URL Link to full text

3.
Metaforika v Cankarjevih romanih
Jožica Čeh Steger, 2003, published scientific conference contribution

Abstract: Metaforika rož, svetopisemskega raja in Kristusa s poudarjeno estetsko funkcijo se v Cankarjevih romanih zapisuje v kontrastu z metaforiko in simboliko, ki vznika iz snovnih območij grdega, naj gre za črno, blatno dolino, močvirje, črno vodo, kaznilnico idr. Pokažejo se očitne medbesedilne vezi med metaforiko v njegovih romanih in tisto v kratki prozi, saj so se temeljna izhodiščna območja Cankarjeve metafore oblikovala pred nastankom njegove romaneskne proze
Keywords: metaforika, Cankarjev roman, metafore, podobe cvetja, podobe raja, podobe Kristusa, obdobje moderne
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
URL Link to full text

4.
Funkcija narečnega jezika v literarnem besedilu
Jožica Čeh Steger, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Keywords: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
URL Link to full text

5.
Roman o podnebnih spremembah med znanstveno fantastiko in realnimi izkušnjami
Jožica Čeh Steger, 2024, review article

Abstract: Na antropogene podnebne spremembe kot ekološki in družbeno-kulturni problem se od devetdesetih let prejšnjega stoletja intenzivneje odziva tudi literarna veda. Književnost o podnebni problematiki pripoveduje na estetski način, bralca nagovarja z zgodbami, v njem prebuja emocije, vabi ga k premi-sleku o vrednotah in okoljskem obnašanju. V pričujoči raziskavi se osredinjamo na roman o podnebnih spremembah. V okviru ekoloških žanrov zavzema pomembno mesto in se je v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja najprej uveljavil v angleško-ameriškem jezikovnem prostoru. V svojo strukturo vklju-čuje prvine drugih žanrov, zlasti znanstvene fantastike in trilerja. V zadnjem času se od fantastičnih scenarijev odmika k tematizaciji realnih izkušenj s podnebnimi spremembami. Umestiti ga je mogoče v ekološki riziko narativ, kar je opisano na primeru romana Zgodovina čebel norveške pisateljice Maje Lunde. Podnebne spremembe so predstavljene tudi v romanih Na Klancu Tine Vrščaj in Primerljivi hektarji Nataše Kramberger.
Keywords: pripovedništvo, podnebna fikcija, ekološki žanri, romani o podnebnih spremembah, ekološki riziko narativ
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 99; Downloads: 11
.pdf Full text (1,19 MB)
This document has many files! More...

6.
Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje
Jožica Čeh Steger, 2023, original scientific article

Abstract: Pričujoča razprava se osredinja na literarni tip femme fragile na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V tem času je femme fragile tako v slikarstvu kot v književnosti doživela največji razcvet in nekatere spremembe. Oblikovana je v skladu z estetskimi smermi dekadence, secesije in simbolizma, v njej odmevajo medicinski in drugi diskurzi o ženskosti, moški pogled in strah pred naraščajočim osamosvajanjem ženske. Analiza femme fragile v izbranih delih slovenske moderne pokaže, da so jo avtorji prilagajali tudi družbenim razmeram. Slovenska femme fragile ni predstavnica propadajoče aristokracije, prihaja iz meščanskega ali celo podeželskega okolja, njeni zametki segajo morda celo k folklorni Lepi Vidi.
Keywords: ženskost, krhka ženska, femme fragile, slovenska moderna
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 143; Downloads: 21
.pdf Full text (1,06 MB)
This document has many files! More...

7.
Medmedialnost v stripih po motivih književnih del Ivana Cankarja : magistrsko delo
Patricija Sedminek, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava medmedialnost, natančneje medmedialne relacije in kombinacijo medijev, v izbranih delih Ivana Cankarja, in sicer v drami Hlapci, Hlapec Jernej in njegova pravica in zbirki črtic Moje življenje ter njihovih adaptacijah v stripovsko formo, Hlapci – ko angeli omagajo, Hlapec Jernej in pasja pravica in Moj lajf. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena medmedialnost kot literarnovedna disciplina, ki se deli na tri področja: intramedialnost, intermedialnost in transmedialnost. Predstavljene so likovne prvine in elementi stripa ter prepletanje medmedialnosti in stripa. V analitični del magistrskega dela so zajeta tri izbrana dela Ivana Cankarja (Hlapec Jernej in njegova pravica, Hlapci in Moje življenje) in stripovske adaptacije Igorja Šinkovca in Žige X Gombača (Hlapec Jernej in pasja pravica), Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana - Roze (Hlapci – ko angeli omagajo) ter Tanje Komadina in Boštjana Gorenca - Pižame (Moj lajf). Na osnovi modela so analizirane medmedialne relacije in kombinacije medijev v stripovskih adaptacijah. Medmedialne relacije so analizirane na ravni vsebine skozi literarne osebe in pripovedovalca, literarni prostor in čas ter motive, teme in ideje. Kombinacije medijev so analizirane na ravni forme, in sicer z vidika stripovskega besedišča, vizualnih elementov ter kombinacije besedila in slike. Ob analizi stripovskih adaptacij ugotovimo, da so medmedialne relacije in kombinacije medijev zaznamovale tako vsebinsko kot formalno obliko stripa. Medmedialne relacije so opazovane na ravni literarnih oseb, ki so v stripovske adaptacije največkrat prenesene in dodane (pripovedovalka Neža, angel in nadangel ljubezni, Tanja Komadina in Boštjan Gorenc - Pižama itd.), pripovedovalca, literarnega prostora in časa ter motivov, tem in idej, ki so pogosto označene z različnimi simboli. V obliki kombinacije medijev je opazovano stripovsko besedišče, ki največkrat zajema vizualno upodobljene zvočne učinke ter govorne in miselne oblačke. Vizualni elementi se dopolnjujejo z besedilom, avtorji uporabljajo različne tehnike upodobitve vizualnih elementov (Šinkovec uporablja tanko linijo flomastra, odsotnost barv; Stepančič uporablja kombinirano tehniko barvnih tušev, akvarela in mehkega svinčnika; Komadina uporablja digitalni kolor v toplih barvah). Kombinacija besedila in slik je opazovana s pomočjo teorije Scotta McClouda, ki razlikuje sedem kombinacij, s katerimi se lahko povezujeta slika in besedilo. V stripih prevladuje izmenična kombinacija besedila in slike, pojavijo pa se tudi montaža, besedno specifične in slikovno specifične kombinacije. Analiza izbranih stripov nam je pokazala, da se stripovska adaptacija Hlapci še najbolj približa izhodiščnemu besedilu, medtem ko stripa Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf le sledita motivom izhodiščnega medija. Glavna funkcija kombinacij besedila in likovnih upodobitev je približevanje literarnih likov, ki nam zgodbe naredijo bolj doživete. Vloga medmedialnosti v stripih Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf je zlasti aktualizacija dogajanja. Stripi imajo poudarjeno didaktično funkcijo. Vsebina je na nekaterih delih podvržena mainstreamovski kulturi. Tako v Hlapcu Jerneju mladi Sitar postane požrešni kapitalist, v Mojem lajfu pa se Ivan Cankar spremeni v Hulka.
Keywords: Ivan Cankar, Igor Šinkovec, Žiga X Gombač, Damijan Stepančič, Andrej Rozman - Roza, Tanja Komadina, Boštjan Gorenc - Pižama, strip, medmedialne relacije, medmedialne kombinacije, vloga medmedialnosti
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 368; Downloads: 54
.pdf Full text (1,48 MB)

8.
Rokopisna pesniška zapuščina Alojzija Remca
Jožica Čeh Steger, 2017, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek se ukvarja z rokopisno pesniško zapuščino v Trstu rojenega Alojzija Remca (1886-1952), ki jo hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Obsega več kot 250 rokopisnih pesmi, od katerih je bil v različnih revijah in časopisih objavljen le neznaten delež. Pesmi so zapisane v štirih naslovljenih zvezkih in v dveh zbirkah na listih. V prispevku je podrobneje predstavljena prva zbirka pesmi na listih, ki je bila po vsej verjetnosti pripravljena za tisk, saj gre za avtorjeve prepise pesmi iz zvezka Verzi.
Keywords: slovenska književnost, poezija, literarna zapuščina, rokopisi, Remec, Alojzij, 1886-1952
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 330; Downloads: 9
URL Link to full text

9.
Tema kuge v slovenskem pripovedništvu od realizma do socialnega realizma : magistrsko delo
Manica Godec Čizmarevič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo kuge v izbranih literarnih delih slovenskih pisateljev, ki so nastala od druge polovice 19. do konca tridesetih let 20. stoletja. Teoretični del zajema predstavitev uporabljenih literarnoteoretičnih pojmov. Hkrati sta predstavljena medicinsko razumevanje kuge in zgodovinski okvir pojavitve kuge na Slovenskem. V analitičnem delu je obravnavanih šest izbranih pripovednih del, v katerih je tema kuge prisotna v meri, ki zadostuje za analizo. Ta dela so razvrščena po kronološkem načelu: France Štrukelj, Kranjska nevesta (1864); Vladimir Levstik, Historija o kugi (1907); Fran Ksaver Meško, Črna smrt (1911); Alojzij Remec, Anno domini (1911); Ivan Pregelj, Plebanus Joanes (1920); Januš Golec, Zlato in kuga pod križem (1934). Pri analizi so v ospredju prikaz tematizacije kuge, opis simptomov, odnos literarnih oseb do kuge in prebolevanje te bolezni, vpliv na potek dogajanja in usodo literarnih oseb, simbolni in metaforični pomeni kuge in literarni opisi. Kuga se je kot bolezen, izvorno pojavna pri bolhah in glodavcih, kmalu prenesla na ljudi. Hitra prenosljivost je povzročila množične izbruhe kuge, ki so se kazali v neobvladljivih epidemijah. Razvili so se različni načini spopadanja s kugo, ki pa niso bili uspešni. Ker pojava epidemije niso znali pojasniti, se je sčasoma izoblikovala miselnost o kugi kot »božjem delu«, torej ideja, da je kuga nekakšna kazen, ki jo je poslal Bog. Ostanki te miselnosti in prisotnosti kuge so vidni še danes, tudi v arhitekturnih dosežkih verskih objektov, kot so cerkve, posvečene svetnikom priprošnjikom proti kugi. Čeprav je od zadnje velike epidemije kuge na Slovenskem minilo približno 300 let, se družba dolgo ni mogla otresti bojazni pred ponovnim izbruhom te nalezljive bolezni. Strah pred njo se je zakoreninil v ljudi in se širil iz roda v rod. Odsev tega se kaže tudi v literarnih delih, tudi tistih, ki so nastala desetletja ali stoletja po tem in jih obravnavamo v magistrskem delu. Tema kuge v njih se kaže pri dogajalnem času, obolelih literarnih osebah, ukrepih, opisu, kjer je ta različen, kljub temu pa so opisani podobni simptomi (povišana telesna temperatura, slabost, zmedenost, drgetanje in izguba zavesti). Opazna razlika je pri predstavitvi smrtonosnosti kuge. Ponekod je kuga predstavljena kot izključno smrtonosna bolezen (na primer Anno domini, Zlato in kuga pod križem), v ostalih pa kot izrazito smrtonosna, toda ne popolnoma. V štirih izbranih literarnih delih je mogoče opaziti ozdravljivost kuge. Hkrati je v vseh delih, razen v Kranjski nevesti, opazna metaforika kuge. Nekatere metafore se ponavljajo in so skupne več delom, na primer morilka, črna smrt, smrt. Delo Plebanus Joannes pri tem izstopa, saj je metaforika precej specifična. Specifična je tudi simbolika kuge, ki je, v primerjavi z ostalimi deli, kjer je v ospredju simbolno pojmovanje kuge kot božje kazni za grešnost človeštva, simbolika vezana na ekspresionistično idejo konca sveta in novega rojstva.
Keywords: tema kuge, epidemija, nalezljiva bolezen, slovensko pripovedništvo, analiza izbranih literarnih del slovenskih pisateljev
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 624; Downloads: 68
.pdf Full text (11,41 MB)

10.
Podoba Juda v izbranih delih Pavline Pajk, Josipa Vošnjaka, Otona Župančiča in Antona Novačana
Manja Vivod Smolnikar, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava podobo Juda v izbranih delih slovenskih avtorjev in avtoric od druge polovice 19. do začetka 20. stoletja, in sicer Pavline Pajk, Josipa Vošnjaka, Otona Župančiča in Antona Novačana. Teoretični del orisuje zgodovinsko ozadje judovstva na Slovenskem, razvoj oblik antisemitizma, judovske dejavnosti in vloge v gospodarstvu, ki sta pogojevali družbeno mišljenje za oblikovanje predsodkov in stereotipizacije judovskih telesnih in psiholoških značilnosti ter izhodišča za podobe Drugega. Analitični del zajema obravnavo izbranega literarnega korpusa šestih literarnih besedil slovenskih avtorjev in avtoric, pri katerih smo zaznali dovoljšno pojavnost Juda. Vanj spadajo drame Pene (1889) in Premogar (1893) Josipa Vošnjaka, Herman Celjski (1928) Antona Novačana ter Veronika Deseniška (1924) Otona Župančiča, daljša povest Josipa Vošnjaka Navzgor-navzdol (1909) in roman Pavline Pajk Arabela (1885). V kronološkem zaporedju nas v posameznih literarnih besedilih zanima tematizacija judovstva, stereotipizacija glede na zunanjo in notranjo karakterizacijo Judov in opredelitev Juda kot podobe Drugega. Judom kot pripadnikom religije in hkrati etnične skupine so bile skozi različna obdobja zgodovine očitane mnoge kulturno-verske razlike, ki so vodile k pripisovanju značilnosti nepredstavljivih razsežnosti. Nenehno so bili odmaknjeni na rob družbe, njihove dejavnosti in vloge v gospodarstvu so bile ključnega pomena za mnoge krivice in tegobe. Ideološke in družbene spremembe so omogočale sprejetje antisemitskih idej, industrializacija in modernizacija pa sta v novonastali družbeni shemi pogojevali razvoj stereotipnega Juda v tolikšnih oblikah. Literatura nam predstavlja obraz miselnosti družbe. Antisemitizem je na prelomu stoletja preveval vse tri slovenske politične tabore, Judje so za Slovence bili glavni ideološki nasprotniki. Nacionalni interesi s političnim ozadjem so pod vplivom okolice našli obliko in obraz v književnosti tudi pri nas. Z izjemo drame Premogar je pogostost prisotnosti judovskih likov v izbranih literarnih delih po pričakovanjih močna. V nekaterih ponazoritvah je tematizacija judovstva nazornejša, vendarle pa lahko v vsakem izmed izbranih del opazimo vsaj kakšno obliko. Prav tako je skoraj povsod judovski videz upodobljen s poudarjenim nosom, kodrastimi lasmi, temnimi očmi, določata ga tudi umazanost in temna oblačila. Preseganje stereotipizacije zunanjosti je redka. Judje so zastopani kot antagonisti, izjema je le Veronika Deseniška, odražajo jih številne negativne značajske lastnosti – spletkarstvo, lažnivost, koristoljubnost, pohlepnost itd. Obenem so v veliki meri povezani z bogastvom in denarnimi posli, tudi s temnimi silami, in so zastopniki stereotipnih judovskih poklicev. Opaziti je judovsko drugačnost – jezikovno, versko, tudi nacionalno. Čeprav so del skupnosti, iz nje izstopajo in zavzemajo položaj Drugega.
Keywords: Pavlina Pajk, Josip Vošnjak, Oton Župančič, Anton Novačan, podoba Juda, stereotipizacija, antisemitizem, podoba Drugega.
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 925; Downloads: 157
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica