| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVICE TURŠKIH DRŽAVLJANOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI DEMIRKAN
Jerneja Horvat, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Leyla Ecem Demirkan je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala ugotovitev, da za prestop nemške meje ne potrebuje vize. Odločitev naj bi temeljila na razlagi Pridružitvenega sporazuma ter klavzule »standstill« vsebovane v Dodatnem protokolu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Turčijo, ki pogodbenicama prepoveduje uvedbo novih omejitev na področju svobodnega opravljanja storitev ter svobodne ustanovitve. Uredba (ES) št. 539/2001 in na njej temelječ nemški predpis sta obveznost vize uvedla po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Predložitveno sodišče je Sodišču EU zastavilo vprašanje, ali klavzula »standstill«, vsebovana v Pridružitvenem sporazumu s Turčijo ščiti tudi prejemnike storitev. Sodišče je z analizo sodne prakse prišlo do zaključka, da se cilji Pridružitvenega sporazuma ter Pogodb o Evropski uniji in delovanju Evropske unije preveč razlikujejo, da bi bilo mogoče sodno prakso, ustvarjeno v povezavi s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenesti na Pridružitveni sporazum. Ker tudi ne obstaja sodna praksa, ki bi v kontekstu klavzule »standstill« že priznala pravice prejemnikom storitev, je odločilo, da takšnih pravic klavzula ne zagotavlja in da je treba klavzulo razumeti tako, da v okviru svobodnega opravljanja storitev ščiti samo ponudnike storitev.
Keywords: zadeva Demirkan, Evropska unija, Pridružitveni sporazum, Dodatni protokol, klavzula »standstill«, turški državljani, sodna praksa, svoboda opravljanja storitev, pasivna svoboda opravljanja storitev
Published: 02.12.2014; Views: 881; Downloads: 133
.pdf Full text (232,54 KB)

2.
Pravni vidiki Interneta stvari v Evropski uniji
Jerneja Horvat, 2017, master's thesis

Abstract: Internet stvari je tehnologija, ki individualnim inteligentnim objektom omogoča, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke in sprejemajo odločitve. Internet stvari pomembno posega na več pravnih področij, zaradi česar se pojavlja več vprašanj, zlasti v zvezi s pravico do zasebnosti ter z njo povezanega varstva podatkov in soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, diskriminacijo, konkurenčnim pravom, nazadnje pa odpira tudi pomembna vprašanja na področju pogodbenega in odškodninskega prava. Zaradi kompleksnosti ekosistema Interneta stvari in posledične večplastnosti povezanih naprav utegne imeti uporabnik, v primeru nastanka škode, velike težave pri dokazovanju njenega izvora. Pravo EU sicer določa objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar zaradi vsestranskosti povezanih naprav pogosto ni mogoče ločiti med proizvodom in storitvijo, za katero pa ta pravila ne veljajo. Nadalje se zaradi avtonomnosti povezanih naprav oblikuje nov tip pravnih poslov, ki jih med sabo sklepajo avtonomne naprave. Pravna negotovost v zvezi s temi pogodbenimi razmerji izvira iz vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je oseba, v imenu katere je povezana naprava vstopila v pravno razmerje, pravno zavezana. Zaradi tehnologije Interneta stvari prihaja tudi do fenomena Velikega podatkovja, ki pomeni ogromno količino zbranih podatkov, ki se shranjujejo v oblakih na spletu. Zaradi novo pridobljene tržne vrednosti podatkov se je oblikovala potreba po zakonodajni reformi varstva podatkov v EU, ki bi učinkoviteje uredila to področje in zapolnila nastale pravne praznine, zaradi česar je EU sprejela Uredbo (EU) 2016/179 in Direktivo (EU) 2016/680, ki prinašata nekaj pomembnih novosti. Med drugim nova pravila posameznikom zagotavljajo večjo kontrolo nad lastnimi podatki in njihovo obdelavo, podeljujejo jim pravico do pozabe ter pravico do obveščenosti o nepooblaščenem dostopu do podatkov, predvidevajo pa tudi vgrajeno varstvo podatkov ter varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami. V luči pospešenega digitalnega razvoja je EU oblikovala tudi Strategijo za enotni digitalni trg, na katerem želi, upoštevaje posebnosti spletnega okolja, zagotoviti enake pogoje in varno poslovanje kot na notranjem trgu in v okviru katerega spodbuja tudi razvoj Interneta stvari.
Keywords: Internet, Veliko podatkovje, Računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, zasebnost, soglasje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, varnost, Splošna uredba.
Published: 13.11.2017; Views: 537; Downloads: 100
.pdf Full text (1,45 MB)

3.
GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU
Emica Lepen, Jerneja Horvat, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Gledališke dejavnosti so še posebej pomembne v času, ko ima otrok še skopo besedišče za izražanje vsebin, ki so težko izgovorljive ali zelo intimne ali skrite. Z gledališkimi dejavnostmi otroku omogočamo in ga spodbujamo k doživljanju in izražanju čustvenih vsebin, pa tudi vrednostnih in estetskih doživljanj. Teoretični del diplomske naloge na podlagi strokovne literature zajema gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in njihov vpliv na otrokov kognitivni, socialni, emocionalni in gibalni razvoj. Z gledališkimi dejavnostmi smo se poskušali dotaknili vseh gledaliških izraznih sredstev, od pretvarjanja, posnemanja, mimike obraza, do verbalnega izražanja in izražanja različnih čustev. Opredelili smo dramsko igro ali igro »kot da«. Podrobneje smo predstavili pogoje, ideje in navdihe za izvajanje gledaliških dejavnosti. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in otroke vpeljali v svet gledališča. Ugotovili smo, da gledališke dejavnosti stimulirajo otrokove čute, omogočajo izražanje čustev, spodbujajo medsebojno interakcijo, verbalno in neverbalno izražanje in razvijajo motorične sposobnosti. Gledališke dejavnosti z vsemi izraznimi sredstvi povezujejo vsebine iz vseh področij kurikula, spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost.
Keywords: gledališka dejavnost, 1. starostno obdobje, otrok, vzgojitelj, dramska igra, otrokov razvoj
Published: 16.07.2012; Views: 2727; Downloads: 435
.pdf Full text (2,57 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica