1. |
2. Overview of inmates' treatment in SloveniaDanijela Frangež, Jerneja Šifrer, 2010, review article Abstract: Purpose:
The purpose of this article is to present an overview of inmates’ treatment in Slovenia. After the introduction a brief discussion of terms is presented. The overview then takes a historical focus followed by a more detailed description of current treatment in Slovenia.
Design/Methodology/Approach:
The paper is based on a literature review and on a conducted interview.
Findings:
Slovenian penal institutions are dominated by compromise between treatment and punishment policy. The treatment, however, can be implemented only to the degree that is permitted by the security measurements in the penal institution. Therefore, Slovenia was and still is confronted with a question: what kind of punishment and inmates’ treatment practice would be most effective?
Research limitations/implications:
The lack of literature on inmates’ treatment in Slovenia published in recent years was the main issue the authors have to deal with. Therefore the interview with treatment personnel was conducted.
Practical implications:
Taking into account a chronological overview of inmates’ treatment in Slovenia, the paper reflects the inmates’ treatment in Slovenian society today.
Originality/Value:
This paper attempts to provide a broad overview of Slovenian treatment of inmates. It may be important to non-academic policy makers, students as to academics interested in gaining some knowledge about Slovenia’s past and present prison treatment policies.
Keywords: treatment, rehabilitation, resocialization, inmates, prison, Slovenia
Full article
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 1082; Downloads: 49
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Punitivnost, viktimizacija in strah pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja - rezultati spletne anketeGorazd Meško, Jerneja Šifrer, Ljubo Vošnjak, 2012, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Prispevek obravnava razmerja med punitivnostjo, viktimizacijo in strahom pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Metode:
Za izvedbo raziskave smo uporabili vprašalnik. Podatke smo zbrali jeseni 2011 s spletnim anketiranjem študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Podatke smo analizirali s kvantitativnimi statističnimi metodami.
Ugotovitve:
Ugotovitve statistične analize kažejo, da predhodna viktimizacija ne vpliva na občutke ogroženosti pri študentih, vendar ima vpliv na zaznavo tveganja za možno viktimizacijo v prihodnosti. Retribucijo bolj zagovarjajo študenti, ki še niso bili viktimizirani. Analiza variance pokaže, da strah pred kriminaliteto oz. občutki ogroženosti na splošno ne vplivajo na punitivnost. Glede stališč do smrtne kazni kaže, da jo kot manj primerno kazen v sedanjem času navajajo študenti, ki se počutijo bolj ogroženo.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca raziskava odraža značilnosti študentov varstvoslovja glede punitivnosti, strahu pred kriminaliteto in stališč do smrtne kazni.
Praktična uporabnost:
Rezultate študije je mogoče uporabiti za razpravo v okviru predmetov na Fakulteti za varnostne vede o kazenskih sankcijah, punitivnosti, penalnem populizmu in kazenskih sankcijah.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Študija je izvirna, čeprav gre za replikacijo metode iz mednarodne študije, saj gre za prvo takšno študijo z uporabo spletnega vprašalnika o punitivnosti, viktimizacijah in stališčih do smrtne kazni v slovenskem okolju in na študentih varstvoslovja.
Keywords: punitivnost, viktimizacija, strah pred kriminaliteto, pregledne študije, študenti, varstvoslovje
Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1533; Downloads: 87
 Full text (1,09 MB)
This document has many files! More... |
4. Zaznavanje klimatskih sprememb kot grožnje varnostiAndrej Sotlar, Jerneja Šifrer, Silvo Grčar, 2015, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti varnostne razsežnosti posledic klimatskih sprememb, predstaviti in analizirati dosedanje raziskave o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti in izmeriti stopnjo njihovega zaznavanja na populaciji študentov dveh slovenskih fakultet, ki se ukvarjajo s proučevanjem varnosti in/ali klimatskih sprememb, zaradi česar gre pričakovati, da imajo bolj izdelana stališča do proučevane tematike.
Metode:
Uporabljena je analiza primarnih in sekundarnih virov, vključno s pregledom raziskav evropskega in nacionalnega javnega mnenja ter metoda anketiranja študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti.
Ugotovitve:
Tako prebivalci Slovenije kot študenti Fakultete za varnostne vede in Biotehniške fakultete klimatske spremembe zaznavajo kot resno grožnjo, predvsem v globalnem smislu, a še vedno manjšo v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Raziskava je bila narejena samo na študentski populaciji, zato bi jo bilo koristno ponoviti tudi na populaciji prebivalcev Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V raziskavi so sodelovali študenti, za katere lahko sklepamo, da o učinkih klimatskih sprememb zaradi kurikuluma njihovih fakultet verjetno vedo več kot študenti drugih fakultet. Zato je iz njihovih odgovorov možno predvidevati, kakšno bi bilo zaznavanje klimatskih sprememb pri drugih, na tem področju »manj ozaveščenih« študentov. Ta spoznanja bi bilo mogoče uporabiti pri vnašanju vsebin s področja klimatskih sprememb v druge visokošolske študijske programe.
Keywords: klimatske spremembe, zaznavanje, grožnje, varnost, študenti
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 970; Downloads: 74
Full text (883,75 KB)
This document has many files! More... |
5. Nasilje nad moškimi : magistrsko deloTina Suhadolc, 2019, master's thesis Abstract: Razlog, zaradi katerega prihaja do neenakosti med spoloma, ko je govora o nasilju, je v stereotipnem mišljenju, da so ženske šibke in občutljive, moški pa fizično močni, čustveno stabilnejši in je posledično nemogoče, da bi lahko bili žrtve nasilja. Nasprotno od stereotipov kažejo rezultati raziskave, ki dokazujejo prisotnost različnih oblik nasilja nad moškimi.
Moški so deležni nasilja v obliki pretepov in zaušnic, nasilnež je v žrtve metal različne predmete (pohištvo), izsiljevanja, grobih besed, žaljenja, groženj in izkoriščanja ter otipavanja, nadlegovanja in prisilnega slačenja. Nasilje nad moškimi se v večini primerov odvija v domačem okolju, v njihovih domovih, s strani partnerke ali druge poznane ženske. Izven domačega okolja so moški večinoma žrtve nepoznanih moških. Navadno je nasilje nad moškimi usmerjeno v točno določeno skupino moških. Za nasilje so bolj ranljivi moški, ki so tihi, mirne narave, nesamozavestni, naivni in se ne znajo postavit zase, ne znajo določit meje, prav tako pa rezultati raziskave kažejo, da so se moški ob pojavu nasilja zavedali, da so žrtve, vendar pa se zaradi stereotipov o tem, da nasilje nad moškimi ni prisotno, ne odločijo nasilja prijaviti policiji. Moški bi glede na rezultate sicer z nekom spregovorili o izkušnji z nasiljem, vendar pa bi to rajši zaupali svojemu prijatelju in ne policiji saj so mnenja, da jim nihče ne bi verjel niti se ne želijo izpostavljati.
Anketiranci po izkušnji z nasiljem v povprečju največkrat doživljajo jezo kot posledico. V veliki meri je prisoten še občutek krivde, večja agresivnost in želja po maščevanju, nižja samozavest in občutek tesnobe. Pri odgovorih o posledicah spolnega nasilja moški poročajo še o motnjah v spolnosti in čustvenih težavah.
Keywords: nasilje, nasilje nad moškimi, odkrivanje, žrtve, posledice, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 2418; Downloads: 461
Full text (2,60 MB) |
6. Prepoznavanje nasilja nad otroki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Duh, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo oblike nasilja in vrste vzgojnih ukrepov. V empiričnem delu ugotavljamo ali ljudje v Republiki Sloveniji ločijo med nasiljem in vzgojnim ukrepom. Namen oziroma cilj raziskave je ugotovili v kolikšni meri ljudje prepoznajo nasilje nad otroki, oziroma ga ločijo od vzgojnega ukrepa.
Otroci so žrtve nasilja v vseh družbenih slojih in skupinah. Oblike nasilja nad otroki se nikoli ne pojavljajo posamezno, ampak se med seboj prepletajo. Psihično nasilje je prisotno v vseh oblikah nasilja nad otroki, posledice te oblike nasilja pa lahko pustijo trajne posledice. Psihično nasilje lahko otrok doživlja tudi kadar se nasilje ne izvaja neposredno nanj, ampak doživlja nasilje že če opazuje, da nekdo pretepa osebo, ki jo ima rad. Otroci, ki so žrtve zlorabljanja kažejo znake, ki zaradi pomanjkanja razumevanja in znanja dostikrat niso prepoznani kot znaki nasilja.
Pred leti je v naši družbi veljalo, da je telesno kaznovanje otrok kot vzgojni ukrep pravica in dolžnost odraslih. Vendar vsak vzgojni ukrep, ki temelji na fizičnem ali psihičnem nasilju, pušča na otroku negativne posledice in slabo vpliva na njegov osebni razvoj. Otroci, ki so vzgajani z vzgojnimi ukrepi, katerim je osnova telesno kaznovanje, pogosto odrastejo v nesamozavestne odrasle osebe.
Rezultati raziskave kažejo, da ljudje ne prepoznajo nasilja nad otroki v celoti. Kadar gre za kaznovanje otrok z zaušnico ali za udarce po zadnji plati s strani enega izmed staršev, jih večina prepozna vzgojni ukrep. Ljudje v večini menijo, da je zaušnica neprimeren vzgojni ukrep, udarci po zadnji plati pa primeren. V primerih fizičnega nasilja so anketiranci prepoznali tudi psihično nasilje v 24 %. Prav tako so prepoznali psihično nasilje v primerih spolnega nasilja in sicer v 33 %, prepoznali so tudi fizično nasilje v 10,5 %. V primeru, kjer je se psihično nasilje izvajajo neposredno na otroka, so prepoznali le tega v 99 %.
Keywords: nasilje, otroci, zlorabe otrok, vzgojni ukrepi, kaznovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 2977; Downloads: 470
Full text (352,81 KB) |
7. Agresivnost, nasilje in borilne veščine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBruno Kozlevčar, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb.
Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Keywords: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.08.2015; Views: 2303; Downloads: 316
Full text (475,58 KB) |
8. Management ob izrednih dogodkih na avtocestnem križu : magistrsko deloMitja Palčič, 2015, master's thesis Abstract: Stanje prometne varnosti se kljub naraščajočemu prometu iz leta v leto izboljšuje. Posledice prometnih nesreč so milejše, za posledicami prometnih nesreč pa na naših cestah umre vedno manj ljudi. Ne glede na to pa se število vozil na naših cestah enormno povečuje. Zaradi ugodne lege smo tranzitna država za tovorna vozila, ki potujejo iz vzhoda na zahod in iz severa na jug, kakor tudi osebna vozila, ki v času turistične sezone vozijo po naših cestah.
Posledice naraščajočega prometa so zagotovo izredni dogodki na avtocestnem križu, ki vključuje tako avtoceste kot tudi hitre ceste v Sloveniji. Ne moremo mimo dejstva, da že najmanjši požari na vozilih, prometne nesreče, megla, sneg in veter povzročijo dolge kolone, predvsem pa nejevoljo ljudi, ki so ujeti v tokovih avtoceste in hitre ceste.
V magistrski nalogi je predstavljeno tudi reševanje osebnih vozil, tovornih vozil do 5000 kilogramov skupne mase in avtobusov, ki ostanejo v koloni na avtocesti in hitrih cestah. V kolikor želimo imeti predstavo o težavah interventnih služb do prihoda na kraj izrednega dogodka, je bil nujen slikovni prikaz, ki nazorno prikaže in opiše nespoštovanje prometne ureditve in prometne signalizacije, ki zaradi velikega števila vozil ni več efektivna.
Iz zgoraj navedenega je bilo nujno prevetriti prometno ureditev in prometno signalizacijo, ki že dolgo ne sledi naraščajočemu prometu in z njim povezanimi izrednimi dogodki. V ta namen smo pregledali obstoječo prometno ureditev in prometno signalizacijo in pripravili oziroma dizajnirali novo prometno ureditev in signalizacijo. Opravili smo raziskavo, ki je pokazala, da po mnenju voznikov pa tudi strokovnjakov s področja prometne varnosti obstoječa prometna ureditev in signalizacija ob izrednih dogodkih nista ustrezni in da je njuna posodobitev nujno potrebna.
Poleg omenjenega je bil cilj magistrske naloge preveriti tudi prometno ureditev in prometno signalizacijo v sosednjih državah, kjer je bilo ugotovljeno, da vse države stremijo k izboljšanju prometne ureditve in prometne signalizacije ob izrednih dogodkih na njihovih avtocestah in hitrih cestah.
Keywords: promet, cestni promet, avtoceste, prometna varnost, prometne nesreče, izredni dogodki, intervencije, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2511; Downloads: 285
Full text (1,71 MB) |
9. Zakaj mladi spoštujejo zakone - empirična izhodišča Tylerjeve teorijeJerneja Šifrer, Gorazd Meško, Matevž Bren, 2013, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je pokazati, zakaj študenti različnih slovenskih fakultet spoštujejo zakone, obenem pa testirati vprašalnik z namenom izboljšanja njegove veljavnosti in zanesljivosti na osnovi ustreznih statistik in primerjave z drugimi empiričnimi študijami.
Metode:
Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z metodo anketiranja oktobra 2011 med študenti štirih fakultet (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru), smo z linearno regresijsko analizo preverjali, zakaj študenti (tako tisti, ki so s policijo že imeli izkušnje, kot tisti, ki jih še niso imeli) spoštujejo zakone. Z diskriminantno analizo pa smo ugotavljali, če med študenti različnih fakultet obstajajo razlike.
Ugotovitve:
Tako študenti, ki še niso imeli izkušnje s policijo, kot tudi študenti, ki so že imeli izkušnjo s policijo, spoštujejo zakone zaradi lastnega prepričanja, da je tako prav (osebne morale). Vpliv na upoštevanje zakonov imata tudi postopkovna in distributivna pravičnost in pa grožnja s kaznijo, ki ima obraten vpliv od pričakovanega. Ugotovimo tudi, da študentke v manjši meri kršijo zakone kot študenti, študenti Filozofske fakultete v manjši meri kot študenti ostalih fakultet, medtem ko imajo največje zaupanje v policijo študenti Fakultete za varnostne vede.
Omejitve/uporabnost raziskave
Gre za pilotsko študijo, ki je namenjena predvsem testiranju vprašalnika. Enote v vzorec zato niso bile izbrane naključno in je zato reprezentativnost vzorca vprašljiva. Ponekod se pojavlja tudi nizka zanesljivost lestvic vprašalnika.
Praktična uporabnost:
Rezultati te študije poudarjajo pomembnost izdelave zanesljivejšega in veljavnega vprašalnika, ki ga bomo lahko uporabili na vzorcu prebivalcev celotne Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje področja o spoštovanju zakonov in odpira vprašanja o merjenju zanesljivosti in veljavnosti razsežnosti vprašalnika.
Keywords: spoštovanje zakonov, legitimnost, postopkovna pravičnost, distributivna pravičnost, zanesljivost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1872; Downloads: 61
Link to file |
10. |
