Search the digital library catalog

Abstract: Odstotek mladostnikov, ki so preobremenjeni s šolskim delom, se v zadnjih letih pomembno zvišuje. Strokovno pomoč dijaki velikokrat poiščejo zaradi težav s stresom in testno anksioznostjo. Slednja opredeljuje situacijsko-specifično osebnostno lastnost, ki zajema povečano zaskrbljenost v situacijah, v katerih je naš nastop ocenjevan, v drugih situacijah pa ne odreagiramo na tak način. Testna anksioznost se negativno povezuje z učno uspešnostjo in učinkovitostjo; med pomembne napovednike testne anksioznosti v mladostništvu pa spadajo tudi različne oblike socialne opore pomembnih drugih. S svojo raziskavo smo želeli preučiti povezavo med testno anksioznostjo in dvema oblikama socialne opore; dejansko in pogojno oporo pomembnih drugih. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 425 slovenskih dijakov in dijakinj (delež slednjih je 74,8 %), starih med 15 in 21 let. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Vprašalnik testne anksioznosti (TAI), Lestvico pogojne opore staršev in učiteljev (PCSS/TCSS) ter Lestvico socialne opore učencev (SSSS). Ugotovili smo, da dekleta poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot fantje; da mlajši poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot starejši; da gimnazijci poročajo o nižji testni anksioznosti v primerjavi z dijaki poklicnih srednjih šol; da se učni uspeh negativno povezuje s testno anksioznostjo ter da spol moderira omenjeni odnos; da je dejanska opora pomemben negativen, pogojna opora pa pozitiven napovednik testne anksioznosti v mladostništvu. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da je pogojna opora učitelja moderator v odnosu med dejansko oporo učitelja in testno anksioznostjo, poleg tega pa smo ugotovili, da pogojna opora testno anksioznost napoveduje v precej večji meri kot dejanska opora, torej da je negativna vrednost pogojne opore za doživljanje testne anksioznosti večja od pozitivne vrednosti dejanske opore.
Keywords: mladostništvo, testna anksioznost, dejanska opora, pogojna opora
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,57 MB)

Abstract: Študijsko gradivo je zasnovano kot integrirani pripomoček za študente prve stopnje univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki obiskujejo predmet Obligacijsko pravo. Gradivo je namenjeno podpori obrnjenemu in problemsko orientiranemu učenju, pri čemer vključuje teoretična vprašanja, trditve in praktične primere, s katerimi študentje poglobijo razumevanje obravnavane snovi. Vsako poglavje nudi usmeritve za študij, pregled ključnih pojmov in naloge za utrjevanje znanja. Gradivo pomaga študentom razvijati analitične sposobnosti in pravno razmišljanje, kar je bistveno za uspešno reševanje pravnih problemov tako med študijem kot v kasnejši karieri. Poleg priprave na izpit pri predmetu Obligacijsko pravo je gradivo koristno tudi za poglabljanje znanja pri drugih predmetih s področja civilnega in gospodarskega prava.
Keywords: obligacijsko pravo, neposlovne obveznosti, odškodninska obveznost, neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (55,04 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Avtorica se v magistrskem delu ukvarja s primerjavo slovenske, nemške in avstrijske pravne ureditve firmskega prava in predstavi celotno normaTvno ureditev firme v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), nemškem Trgovinskem zakonu (Handelsgesetzbuch – HGB) in avstrijskem Podjetniškem zakoniku (Unternehmensgesetzbuch – UGB). Primerjalno-pravno obdela slovensko, nemško in avstrijsko ureditev firme in predstavi ugotovitve slovenske, nemške in avstrijske teorije ter sodne prakse. V delu se osredotoča predvsem na razlike pri ureditvi firme med pravnimi sistemi. Nemško trgovinsko gospodarsko pravo je doživelo pomembno reformo “Handelsreform” leta 1998, ki je prinesla pomembne spremembe tudi v firmskem pravu. Podobno reformo oziroma liberalizacijo firmskega prava je leta 2005 doživelo tudi avstrijsko firmsko pravo. Slovenska ureditev firme ostaja dokaj nespremenjena vse od prvotnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo in 42/06 – ZGD-1, objavljenega leta 1993. Avtorica se ukvarja s primerjavo vseh treh pravnih ureditev firme, s poudarkom na njenih sestavinah. Predstavljena so osnovna firmskopravna načela vseh treh pravnih sistemov in iz njih izpeljana pravila za sestavine firme ter posledično tudi, kako je urejeno varstvo firme. Predstavljena je sodna praksa vseh treh držav, ki zajema predvsem razlago sodišč o sestavinah firme, izključnosT in razpoznavnosT firme ter njenem varstvu. Na kratko je opisan tudi postopek registracije in vpis firme v register. Prav tako je kot dodatna oblika varstva firme izven primarnega zakona, ki ureja firmo, obravnavana industrijska lastnina. Na kratko je obravnavana tudi znamka, ki je firmi podobna predvsem v njeni izključnosT ter razpoznavnosT. Razlika med pravno ureditvijo firme v slovenski, nemški in avstrijski ureditvi je v obveznih sestavinah osebnih družb, kjer je v slovenski ureditvi obvezna tako navedba pravnoorganizacijske oblike družbe kot tudi priimek vsaj enega družbenika (oz. v komanditni družbi komplementarja), medtem ko se v nemškem in avstrijskem pravnem sistemu zahteva zgolj navedba pravnoorganizacijske oblike družbe, brez navedbe priimkov družbenikov. Razlika je tudi pri firmi podjetnika, kjer je po slovenskem pravnem sistemu obvezna navedba imena in priimka podjetnika skupaj z oznako, da gre za samostojnega podjetnika, oznako dejavnosT in morebitne dodatne sestavine. V nemškem in avstrijskem sistemu pa tudi za podjetnika velja enako kot za preostale družbe – obvezna je zgolj navedba, da gre za podjetnika oz. trgovca (skupaj s sestavno, ki firmo individualizira). Avtorica omenjeni razliki podrobneje opiše in se ukvarja z razlogi za takšno ureditev. Dotakne se tudi drugih manjših razlik, kot sta nameravana in skrajšana firma.
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,52 MB)

Abstract: Magistrsko delo raziskuje vlogo likovne apreciacije pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji. Raziskava temelji na kvalitativni metodi in je izvedena v treh raziskovalnih krogih. V prvem raziskovalnem krogu je bila z uporabo polstrukturiranega intervjuja ugotovljena trenutna raven uporabe smernic likovne apreciacije pri pouku. V drugem krogu so bile izvedene učne ure iz petih področij likovne umetnosti, ki so vključevale vse komponente likovne apreciacije in metodo estetskega transferja. Tretji raziskovalni krog pa je vključeval analizo in sintezo ugotovitev o učinkovitosti predlaganih smernic in rezultatov prejšnjih krogov. Kvalitativni del raziskave je zajemal 11 učiteljev iz podravskih osnovnih šol, ki so poučevali različne starostne skupine otrok in imeli različno delovno dobo.
Keywords: likovna umetnost, likovna apreciacija, reprodukcije
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (15,18 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah. Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe. Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Keywords: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 39
Full text (837,64 KB)