| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRODROMALNA FAZA PSIHOZE: PREGLED PODROČJA IN VIDIK OSEBNIH ZDRAVNIKOV
Tomaž Praprotnik, 2014, master's thesis

Abstract: Prodromalna faza psihoza predstavlja obdobje v procesu razvoja psihotične motnje, ki predhodi izbruhu psihotične epizode. Posameznik v prodromalni fazi še ne izpolnjuje diagnostičnih kriterijev za psihotično epizodo, vendar se že kažejo nekateri znaki in simptomi, ki so zaznani bodisi subjektivno ali s strani okolice. Pričujoča magistrska naloga podrobno opredeljuje koncept prodromalne faze, njeno zgodovino raziskovanja, dejavnike in različne pristope. V nadaljevanju opisuje še različne sisteme zaznave in obravnave prodromalne faze po svetu. Nalogo zaokrožuje empirični del, ki obravnava vidik osebnih zdravnikov v severovzhodni Sloveniji. Namen naloge je natančno preiskati in raziskati področje prodromalne faze psihoze in njene zgodnje zaznave, na podlagi ugotovitev podati predlog sistema zaznave in obravnave v severovzhodni Sloveniji in preveriti status prodromalne faze psihoze v primarnem zdravstvu v tej isti regiji. Ob upoštevanju dejstva, da je prodromalna faza psihoze izredno kompleksen pojem, ki obenem zahteva precej pazljivosti pri obravnavi, se je treba vzpostavljanja sistema zgodnje zaznave lotiti preudarno in z aktivnim vključevanjem vseh možnih deležnikov v procesu.
Keywords: prodrom, psihoza, preventiva, osebni zdravniki
Published: 07.11.2014; Views: 1514; Downloads: 279
.pdf Full text (1,25 MB)

2.
Biopsihosocialni model kronično ponavljajoče se bolečine
Zlatka Rakovec-Felser, Jernej Vidmar, Rok Holnthaner, 2009, original scientific article

Abstract: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Keywords: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Published: 10.07.2015; Views: 1366; Downloads: 79
URL Link to full text

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica