| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Keywords: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 286; Downloads: 74
.pdf Full text (726,38 KB)

2.
OCENA ASERTIVNOSTI S STRANI ŠTUDENTOV
Jasmina Cvikelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Asertivnost je način medosebne komunikacije, osebnostno-vedenjska značilnost, kjer posameznik jasno izrazi sebe in svoje pravice, a hkrati upošteva tudi drugo osebo in njene pravice. Razvoj asertivnosti se začne že v otroštvu z načinom vzgoje. Asertivnosti se je možno priučiti tudi kasneje v življenju z asertivnim treningom. Čas študija je idealna priložnost za učenje asertivnih tehnik komuniciranja. Namen diplomskega dela je ugotoviti stopnjo asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva - dveh članic ene izmed univerz v Sloveniji. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili samooceno stopnje asertivnosti med študenti zdravstvene nege in študenti strojništva ene izmed univerz v Sloveniji. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Word, Microsoft Office Excell in SPSS. Uporabili smo deskriptivno statistiko ter za preverjanje hipotez Mann-Whitney test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovili smo, da so študenti zdravstvene nege in strojništva v povprečju asertivni. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti je bila 12,9. Glede na kategorije sodi v skupino nekoliko asertivnih (vrednosti od +1 do +20). Stopnja asertivnosti ni bistveno odstopala glede na spol, niti na smer študija. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti moških je bila 16,8; medtem ko pri ženskah 10,5; katera vrednost je sicer nižja od moških, vendar prav tako sodi v kategorijo nekoliko asertivnih. Povprečna vrednost stopnje asertivnosti študentov s področja zdravstvene nege je bila 9,75; medtem ko je bila povprečna vrednost pri študentih strojništva 16,3. Vendar obe vrednosti sodita v isto kategorijo: kategorijo nekoliko asertivnih. Sklep: Vključitev komunikacije in s tem tudi pojma asertivnosti bi bila potrebna v vseh študijskih programih v Sloveniji. Pojem komunikacije je tako vsesplošen in neizogiben pojem, da bi se popolnoma infiltriral v prav vsak študijski program.
Keywords: asertivnost, komunikacija, študenti, medicinska sestra.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1648; Downloads: 231
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica