Search the digital library catalog

Abstract: Background: The aim of this study was to acquire data related to the prevalence of self-medication use among inhabitants of Slovenia. We focused onthe use of different self-medication practices, reasons for their use, the groups that use them, and probable association with socioeconomic status of anindividual user. Methods: This is a cross-sectional study, based on anonymous questionnaires, mailed in April 2009 to one thousand randomly choseninhabitants in all regions of the Republic of Slovenia. Results: We got 41.0 % response rate. 51.0 % of the respondents have used some form of selftreatment in the previous year. 69.3 % used OTC drugs and 38.3 % prescription drugs for self-medication. 83.1 % of them got the drugs for self-medication from the pharmacist but 23.0 % of them got the drugs for self-medication from their friends and relatives. Several demographical characteristics of the respondents were statistically significantly associatedwith self-med-ication practices; thus women were more likely using OTC drugs, vitamins and minerals, and more likely buying them in pharmacies, as compared to men; students and active population were more likely to use OTCdrugs, also more likely buying them in pharmacies as compared to other population groups. Conclusions: The use of self-medication in Slovenia is veryhigh, but mainly in quite safe mode. Majority of medicines are bought in regulated pharmacies, where users can also get pharmaceutical care. Physicianshave to take into account self-medication in their patients, take a thorough self-medication history and make good use of each consultation by educating the patients on appropriate and safe use of prescribed and OTC medicines.
Keywords: family practice, cross-sectional study, prescription, prescription drugs, non-prescription drugs
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 1417; Downloads: 135
Full text (440,72 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Namen: Cilj te raziskave je bil ugotoviti, ali lahko preprosta intervencija izboljša upoštevanje smernic za zdravljenje nezapletene okužbe sečil žensk v dežurni službi primarnega zdravstva. Metode: Izvedli smo randomizirano prospektivno raziskavo pri bolnicah v 20 ambulantah dežurne službe primarnega zdravstva v Sloveniji (10 ambulant je bilo v interevencijski skupini, 10 pa v kontrolni). Vsaka ambulanta dežurne službe naj bi vključila 10 zaporednih bolnic, ki so prišle na pregled, bile obravnavane po telefonu oz. je bil pri njih izveden hišni obisk. Dežurne ambulante v intervencijski skupini so prejele plakat s shematično predstavitvijo smernic za zdravljenje nezapletene okužbe spodnjih sečil, ki so ga namestili na steno ambulante. Rezultati: Od 20 povabljenih dežurnih ambulant jih je v raziskavi sodelovalo 14, od tega 7 v intervencijski in 7 v kontrolni skupini. Končni vzorec je obsegal 118 bolnic (59,0 %), od tega jih je bilo 64 v intervencijski in 54 v kontrolni skupini. Povprečna starost bolnic je bila 43,2 % 17,3 let; 40,2 % 16,4 let v intervencijski skupini in 46,7 % 17,8 let v kontrolni skupini. Smernicam zdravljenja so zdravniki popolnoma sledili pri obravnavi 42 bolnic; pri 32 v intervencijski skupini in pri 10 v kontrolni skupini (p = 0,004). Zaključek: Enostavna intervencija lahko pomembno vpliva na upoštevanje smernic za zdravljenje bolnic z nezapleteno okužbo spodnjih sečil v dežurnih ambulantah osnovnega zdravstva.
Keywords: okužba spodnjih sečil, primarno zdravstvo, intervencijska raziskava
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1579; Downloads: 82
Link to full text
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

Abstract: UVOD Prevalenca periferne arterijske bolezni (PAB) je visoka, zlasti asimptomatske. Tudi asimptomatska bolezen pomeni večje tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčno-žilne dogodke. Kakovost življenja je pri bolnikih s PAB zmanjšana zlasti pri simptomatskih bolnikih. Na primarnem nivoju imamo enostavno metodo za odkrivanje periferne arterijske bolezni. To je merjenje gleženjskega indeksa, ki ima visoko specifičnost in senzitivnost. Mnogi splošni vprašalniki o kakovosti življenja so bili preizkušeni tudi pri PAB. COOP/WONCA je eden izmed splošnih vprašalnikov funkcijskega stanja, ki je bil preizkušen za mnoge kronične bolezni, pri PAB pa ni bil preizkušen. CILJI Namen raziskave je bil ugotoviti funkcijsko stanje bolnikov s PAB in ga primerjati s skupino obiskovalcev ambulante, ki imajo normalen gleženjski indeks. Cilj je bil tudi ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na funkcijsko stanje. Najpomembnejši cilj raziskave pa je bilo spremljanje enoletne umrljivosti, zbolevnosti in spremembe funkcijskega stanja. METODE IN PREISKOVANCI Ta naloga je del širše raziskave o PAB imenovane PID-PAB. Raziskava je bila prospektivna opazovalna in reprezentativna za Slovenijo. Zbirali so se osnovni demografski podatki o bolnikih, dejavniki tveganja in podatki o srčno-žilnih boleznih, gleženjskem indeksu, kliničnem statusu in laboratorijskih izvidih. Vsi so izpolnili vprašalnik COOP/WONCA. Po enem letu so se podatki ponovno zbrali. Opazovali smo umrljivost, trde in mehke dogodke. REZULTATI 85 zdravnikov je vključilo 827 bolnikov s PAB in 789 kontrol. Funkcijsko stanje bolnikov s PAB je bilo v vseh vidikih (telesno počutje, čustva, vsakodnevna opravila, družabno življenje in splošno stanje) in skupni oceni statistično značilno slabše kot v kontrolni skupini. Med dejavniki, ki vplivajo na funkcijsko stanje, so bili najpomembnejši: težave s spanjem, zmerno gibanje, število zdravil, gleženjski indeks, razdražljivost, intenzivno gibanje in hemoglobin. Pri dobri polovici bolnikov se funkcijsko stanje v enem letu opazovanja ni spremenilo. Za celoten vzorec se je poslabšalo le pri telesnem počutju, vsakodnevnih aktivnostih in skupni oceni COOP/WONCA, vendar le pri telesnem počutju statistično značilno. Pri vseh ostalih vidikih se je funkcijsko stanje pri več bolnikih izboljšalo kot poslabšalo. Izhodiščna skupna ocena COOP/WONCA ne napoveduje umrljivosti v enem letu opazovanja. Napoveduje pa trde posege, predvsem srčno kap in posege, posege na koronarnih in perifernih arterijah. Skupina bolnikov s PAB je imela v primerjavi s kontrolno skupino več posegov, zlasti posegov na koronarnih in perifernih arterijah. Statistično pomembnih razlik med skupinama pa ni bilo v umrljivosti in pri trdih dogodkih. ZAKLJUČKI Med skupinama so pomembne razlike v funkcijskem stanju, ki pa se po enem letu ne spremenijo bistveno. Prav tako ni razlike v umrljivosti v trdih dogodkih v enem letu opazovanja, zato je potrebno večletno opazovanje.
Keywords: periferna arterijska bolezen, funkcijsko stanje, kakovost življenja, umrljivost, zbolevnost
Published in DKUM: 19.12.2013; Views: 4325; Downloads: 320
Full text (140,52 MB)

Abstract: Izhodišča Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vstopa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je blizu smrti ali pa je celo klinično mrtev. Pojav obsmrtnih izkušenj skuša razložiti več teorij (fiziološke, psihološke in transcendentalne) in kombiniranih modelov, vendar zaenkrat enotno sprejeta razlaga ne obstaja. Doživetje obsmrtne izkušnje globoko spremeni nadaljnje življenje bolnika, vpliva pa tudi na fizično in psihološko okrevanje ter na odnose bolnika s partnerjem, otroci in sorodniki. Cilji Cilji raziskave so bili ugotoviti število oziroma odstotek bolnikov z obsmrtno izkušnjo po uspešnem oživljanju zaradi kardiogenega vzroka zastoja srca; ugotoviti vpliv obsmrtne izkušnje na življenje bolnika; preveriti povezanost med trajanjem oživljanja in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; preveriti povezanost med starostjo bolnika in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije zdravil pred, med in po oživljanju na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije vazopresina na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv vernosti bolnika na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv nekaterih fizioloških stanj (hipoksija, hiperkarbija, elektrolitske motnje) na prisotnost obsmrtne izkušnje. Metode V treh največjih slovenskih bolnišnicah sem izvedla multicentrično prospektivno observacijsko raziskavo o psihokognitivnih doživljanjih bolnikov, ki so v času leta in pol na terenu doživeli kardiogeni srčni zastoj in bili uspešno oživljani. Ob prvem stiku z bolniki, ki je bil izveden takoj, ko je to bilo mogoče, sem uporabila Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Kaslov vprašalnik za določanje indeksa religioznosti. Iz medicinske dokumentacije sem pridobila demografske podatke in klinične podatke o poteku oživljanja ter zdravljenja v bolnišnici. Po 6 mesecih sem bolnike ponovno anketirala. Uporabila sem Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Ringov vprašalnik o življenjskih spremembah. V statistični analizi sem uporabila metode deskriptivne statistike, univariantno in multivariantno analizo. Rezultati Vzorec prvega stika je vseboval 52, vzorec drugega stika pa 37 bolnikov. Obsmrtno izkušnjo je doživelo 11 (21,2 %) bolnikov. Obsmrtne izkušnje so bile pogostejše pri bolnikih, ki so jih doživeli že ob prejšnjih srčnih zastojih, pri bolnikih, katerih EKG vzorec ob srčnem zastoju ni bil ventrikularna fibrilacija, pri bolnikih, pri katerih defibrilacija ni bila izvedena, pri bolnikih, ki so imeli višje vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida v arterijski krvi, pri bolnikih, ki so pred oživljanjem prejeli enalapril, furosemid in inzulin ter pri bolnikih, ki so po oživljanju prejeli enalapril, diazepam in inzulin. Neodvisni napovedni dejavnik za doživetje obsmrtne izkušnje je bil diazepam, apliciran po oživljanju. Obsmrtne izkušnje so globoko posegle v nadaljnja življenja bolnikov, saj se je pri njih povečalo zanimanje za smisel življenja in njih same, za odnose do drugih in za duhovnost. Zaključki Vsak peti bolnik v Sloveniji med srčnim zastojem na terenu doživi obsmrtno izkušnjo, ki v njegovem življenju pusti globoko sled. Zato ti bolniki potrebujejo pozornost medicinskega osebja, ki jih mora znati prepoznati, se z njimi soočati in jih primerno obravnavati. Sam obstoj obsmrtnih izkušenj pa se lahko uporabi v obravnavi umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Za nadaljnje proučevanje fenomenologije obsmrtnih izkušenj bodo potrebne multicentrične prospektivne raziskave na velikih vzorcih.
Keywords: Obsmrtne izkušnje, srčni zastoj, kakovost življenja, prospektivna raziskava
Published in DKUM: 18.02.2013; Views: 4987; Downloads: 809
Full text (4,53 MB)

Abstract:
Keywords: Koronarni klub Maribor
Published in DKUM: 15.12.2011; Views: 3865; Downloads: 261
Full text (19,69 MB)