Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, pri čemer je obravnava omejena na javne uslužbence, zaposlene pri neposrednih proračunskih porabnikih (torej v državnih organih in organih lokalnih skupnosti). Namen raziskovanja je analiza oziroma razčlenitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, predvsem z upoštevanjem vidika, ali je subsidiarna uporaba ZDR-1 v celoti uporabljiva za javne uslužbence. V nalogi skušam ugotoviti, ali je mogoče (vse) razloge 110. člena ZDR-1 neposredno uporabiti tudi v javnem sektorju ali pa glede uporabe navedenih razlogov v javnem sektorju obstajajo določene posebnosti oziroma so ti razlogi uporabljivi zgolj smiselno ali pa sploh niso uporabljivi. Po začetnem delu naloge, kjer so na kratko (za potrebe tega dela) orisana uslužbenska razmerja, zlasti iz vidika veljavne zakonske ureditve, so krajše predstavljeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. V jedru naloge (t. j. poglavju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) so podrobneje, ob upoštevanju stališč različnih sodišč in sodne prakse, analizirani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določeni v 110. členu ZDR-1. V nalogi sta izpostavljena in podrobneje obravnavana zlasti dva vidika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prvi vidik je postopek pravnega varstva javnih uslužbencev ter možnost izenačitve le-tega s pravnim varstvom, ki velja za delavce v zasebnem sektorju. Drugi vidik pa je analiza razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, določenih v 110. členu ZDR-1, ki se subsidiarno uporabljajo tudi za javne uslužbence, ter možnost njihove uporabe za javne uslužbence. Navedenima vidikoma sta prilagojeni dve od treh tez magistrskega dela. V primerjalnopravnem delu naloge obravnavam avstrijsko zakonodajo in njihov sistem javnih uslužbencev, s poudarkom na načinih izrednega prenehanja službenega razmerja zaposlenih v državnem javnem sektorju. Podrobneje so predstavljeni razlogi za izredno odpoved službenega razmerja avstrijskim državnim uradnikom in izvedena je primerjava le-teh z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi slovenskega delodajalca v javnem sektorju. V nalogi ugotavljam tudi, ali je nezadostno delovno uspešnost, ki je po avstrijski zakonodaji razlog za izredno odpoved s strani delodajalca, mogoče primerjati s katerim izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca po ZJU, ali pa je takšna odpoved bolj primerljiva z razlogom nesposobnosti po 159. členu ZJU, ki je v slovenski zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu. Slednje predstavlja tretjo tezo magistrskega dela.
Keywords: izredna odpoved, pogodba o zaposlitvi, javni sektor, zasebni sektor, primerjava, javni uslužbenec, delavec, subsidiarna uporaba, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o delovnih razmerjih - 1 (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), slovenska pravna ureditev, avstrijska pravna ureditev, Beamtendientrechtsgesetz (BDG)
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 8633; Downloads: 415
Full text (1,02 MB)