| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 68
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)
Mihaela Misja, 2020, master's thesis

Abstract: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Keywords: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Published: 03.12.2020; Views: 168; Downloads: 59
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Vsebnost fosforja v različnih delih hibridnih rastlin bezga
Veronika Turk, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Keywords: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Published: 01.09.2020; Views: 172; Downloads: 32
.pdf Full text (561,62 KB)

3.
Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezga
Blaž Stajnko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Keywords: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Published: 01.09.2020; Views: 153; Downloads: 33
.pdf Full text (1,75 MB)

4.
Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'
Urška Bračko, 2020, master's thesis

Abstract: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Keywords: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Published: 16.06.2020; Views: 350; Downloads: 57
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
Vpliv osvetljenosti smreke (Picea abies) na vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkih
Špela Celcar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilji raziskave so bili preučiti vpliv osvetljenosti in starosti dreves na koncentracijo vitamina C v smrekovih vršičkih ter raziskati vsebnost vitamina C v sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh kraljih na Pohorju. V izvlečkih vršičkov in sirupa smo koncentracijo skupnega vitamina C določili po redukciji dehidroaskorbinske kisline v askorbinsko kislino z dodatkom ditiotreitola. Vsebnost vitamina C smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Povprečna vsebnost vitamina C v vršičkih s sončne lege je znašala 1087 mg/100 g suhe snovi, v vršičkih s senčne lege pa 916 mg/100 g suhe snovi. V sirupu je bila povprečna vsebnost vitamina C (11,6 mg/100 g sveže snovi) bistveno nižja kot v vršičkih. S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da je korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu statistično značilna. Vršički s sončne strani imajo značilno višjo vsebnost vitamina C kot vršički s senčne strani. Korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in obsegom debla (s tem tudi s starostjo) smreke ni statistično značilna.
Keywords: smreka (Picea abies, smrekovi vršički, sirup, vitamin C, osvetljenost
Published: 27.08.2019; Views: 528; Downloads: 115
.pdf Full text (895,74 KB)

6.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, master's thesis/paper

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Keywords: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Published: 29.03.2019; Views: 629; Downloads: 124
.pdf Full text (898,49 KB)

7.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Keywords: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Published: 14.03.2019; Views: 664; Downloads: 104
.pdf Full text (2,62 MB)

8.
Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Tjaša Romih, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Keywords: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Published: 28.01.2019; Views: 498; Downloads: 55
.pdf Full text (853,39 KB)

9.
Vpliv alkalnega zeolita na pH vrednost tal
David Roškarič, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V poskusu, ki smo ga izvajali dve rastni sezoni, smo preučili vpliv alkalnega zeolita, imenovanega Silofil, na pH vrednost tal. Omenjeni zeolit je bil apliciran na dveh lokacijah na katerih smo vzorčili iz dveh globin, in sicer od 0 do 5 cm ter od 0 do 30 cm. Izmerili smo potencialno in aktivno kislost tal. Dodatek zeolita in globina vzorčenja nista značilno vplivali na pH vrednosti tal. Na reakcijo tal so imele največji vpliv naravne danosti, kot sta lokacija njiv in organska snov.
Keywords: Zeolit, potencialna kislost, aktivna kislost
Published: 17.01.2019; Views: 407; Downloads: 62
.pdf Full text (670,43 KB)

10.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Keywords: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Published: 18.10.2018; Views: 448; Downloads: 83
.pdf Full text (297,35 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica