1. Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko deloKristina Sodin, 2023, master's thesis Abstract: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Keywords: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Published in DKUM: 07.03.2023; Views: 57; Downloads: 12
 Full text (1,53 MB) |
2. Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko deloLuka Grgurič, 2023, master's thesis Abstract: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Keywords: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Published in DKUM: 07.03.2023; Views: 62; Downloads: 12
Full text (1,78 MB) |
3. Razvoj platforme na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo fenolnih spojin v kompleksnih matricah vzorcev hrane in rastlinskih ekstraktov : magistrsko deloMaja Bensa, 2022, master's thesis Abstract: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Keywords: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 112; Downloads: 0
Full text (5,44 MB) |
4. Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi2022 Abstract: Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem vrta.
Keywords: rožnice (Rosaceae), vrtnice, naravni toksini, cianogeni glikozidi, QR koda, didaktična gradiva
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 416; Downloads: 69
Full text (23,17 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 526; Downloads: 40
Full text (17,29 MB) |
6. Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vajeJanja Kristl, 2022 Abstract: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Keywords: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 594; Downloads: 137
Full text (4,18 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko deloMonika Javrnik, 2021, master's thesis Abstract: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Keywords: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 549; Downloads: 43
Full text (1,78 MB) |
9. Primerjava analiznih metod za določanje cianida v rastlinskih vzorcihMaša Špes, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnosti skupnega cianida in podati minimalno količino živila, ki predstavlja tveganje za zastrupitev s cianidom. Za določanje koncentracije skupnega cianida smo kot referenčno metodo uporabili destilacijo, ki smo jo nato primerjali s kislinsko hidrolizo. Rezultate smo primerjali z linearno regresijo in napako ocenili kot koren povprečnega kvadratnega odklona (RMSE). Ne glede na uporabljeno metodo smo določili najnižjo vsebnost cianida v fižolu 0,05 mg/kg, najvišjo pa v olupku pasijonke 885 mg/kg. Izmed analiziranih koščic je z najvišjo vrednostjo izstopala divja češnja GB (201 mg/kg), najnižjo smo izmerili v avokadu (2,49 mg/kg). Ugotovili smo, da je pri določanju koncentracije HCN lahko veliko vzrokov variabilnosti, od načina priprave vzorca do uporabljenega postopka, predvsem učinkovitost razgradnje cianogenih glikozidov. Rezultati, dobljeni po metodi destilacije, so odstopali od rezultatov, dobljenih po metodi kislinske hidrolize. V vzorcih so bile prisotne moteče spojine, ki so vplivale na končni rezultat.
Keywords: cianogeni glikozidi, cianid, toksin, analizne metode
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 606; Downloads: 83
Full text (878,38 KB) |
10. Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevkeBranko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021 Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published in DKUM: 29.07.2021; Views: 712; Downloads: 129
Full text (145,96 MB)
This document has many files! More... |
