Search the digital library catalog

Abstract: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Keywords: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 827; Downloads: 70
Full text (8,14 MB)

Abstract: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Keywords: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1775; Downloads: 227
Full text (951,81 KB)

Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjem obdobju postala nepogrešljiva, ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v pedagoškem procesu. Učitelju olajša delo pri poučevanju, učence pa dodatno motivira za učenje. S pomočjo IKT lahko popestrimo pouk tudi pri pouku glasbene umetnosti. Namen magistrskega dela je bil preizkusiti IKT pri pouku glasbene umetnosti in preučiti njen vpliv na učenčevo počutje, sodelovanje, motivacijo in samooceno znanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena informacijsko komunikacijska tehnologija, njena uporaba v izobraževanju, vizija v slovenskih šolah, vzroki za vključevanje IKT v izobraževanje in njen vpliv na spremembe v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti uporabe IKT v izobraževanju z vidika učitelja, učenca in starša. Natančno smo predstavili predvsem sodobne učne medije, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: računalnik, tablični računalnik, interaktivno tablo in e-gradiva. Praktični del smo izvedli s pomočjo dveh četrtih razredov 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica. Uporabili smo eksperimentalno metodo z obliko primerjalnega eksperimenta. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so učenci odgovorili po končani izvedbi praktičnega dela. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in intervalne statistike. Rezultati so pokazali, da je uporaba IKT pri pouku glasbe smiselna in zanimiva za učence. Ugotovili smo, da IKT poveča motiviranost učencev za delo in zmanjša dolgočasenje pri pouku. Prav tako so rezultati pokazali, da IKT ne vpliva na dosežke učencev in na samooceno znanja. Ugotovili pa smo, da z uporabo IKT povečamo aktivno sodelovanje učencev pri pouku glasbene umetnosti, kar pa dolgoročno lahko vodi do boljših dosežkov in s tem do boljše učne samopodobe in samoocene znanja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je IKT smiselno vključiti v pouk glasbene umetnosti, vendar premišljeno in načrtovano. Učitelj mora biti vešč uporabe sodobne tehnologije, jo najprej preučiti in preizkusiti sam, šele nato jo lahko smiselno vključi v pouk. Le tako bo učitelj dosegel večjo aktivnost in motiviranost za delo in učenje ter s tem prispeval k boljši zapomnitvi snovi in s tem k boljšim rezultatom.
Keywords: IKT, glasbena umetnost, osnovna šola, motivacija, počutje, sodelovanje
Published in DKUM: 25.05.2017; Views: 2204; Downloads: 380
Full text (4,38 MB)

Abstract: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Keywords: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 2183; Downloads: 276
Full text (2,79 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Keywords: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Published in DKUM: 06.05.2016; Views: 2795; Downloads: 194
Full text (2,03 MB)