| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, master's thesis

Abstract: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Keywords: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Published: 10.02.2016; Views: 774; Downloads: 128
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica