1. Fiscal multiplier and the role of income and wealth inequalityMarko Senekovič, Jani Bekő, 2025, original scientific article Abstract: There is a lack of research concerning the influence of economic inequality on the size of fiscal multipliers. To address this, we apply a VAR methodological framework to assess the magnitude of fiscal multipliers for 47 economies, using a new quarterly dataset spanning the period from 1995 to 2021. We then gauge the impact of the battery of income and wealth inequality measures on the size of government consumption multipliers. To ensure the robustness of the results, a yearly panel data sample was also tested. The key findings of our empirical exercise can be outlined as follows. First, the estimated government consumption multipliers exhibit a generally positive trajectory throughout the forecast horizon in approximately 66% of the countries analysed, while in 19% of the sample, they remain largely negative, and in the remaining 15% of cases, they display a mixed pattern, being positive only during certain periods. Second, in 53% of the countries examined, the fiscal multiplier exceeds the threshold of one at least once during the forecast period, suggesting a greater output effect of fiscal expansion in these countries. Third, the more pronounced the income and wealth inequality in a country, the higher the value of the fiscal multiplier. This research outcome supports the proposition that higher economic inequality, especially income inequality, will generate greater government spending effects.
Keywords: fiscal policy, fiscal multiplier, economic inequality, panel VAR
Published in DKUM: 12.06.2025; Views: 0; Downloads: 439
 Full text (2,81 MB)
This document has many files! More... |
2. Countries' structural characteristics and the magnitude of fiscal shockMarko Senekovič, 2025, original scientific article Abstract: The transmission channels of stabilizing fiscal policy remain partially unexplored, which presents a challenge for the effective management of economic policy. Using a broad dataset and vector autoregression methodology, this paper examines the relationship between selected structural characteristics of economies and the magnitude of fiscal multipliers. The results indicate that fiscal multipliers tend to be smaller in more developed economies, in business-friendly environments, and in EU and EMU member states. Additionally, findings on public and private debt, as well as savings levels, suggest that fiscal multipliers are higher in countries where a larger share of economic agents faces liquidity constraints. Consequently, increased public spending, driven by households' higher marginal propensity to consume, produces a stronger impact on output through the multiplier effect. Our results provide a foundation for fiscal policymakers to design appropriate measures tailored to the specific characteristics of individual economies, aiming to enhance the effectiveness of stabilization policies. Consequently, fiscal stimulus can achieve a greater impact while ensuring the efficient allocation of taxpayer resources.
Keywords: fiscal multiplier, structural determinants, wealth inequality, VAR
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (475,54 KB)
This document has many files! More... |
3. Economic inequality and the size of government expenditure shocks : an empirical exerciseMarko Senekovič, 2024, original scientific article Abstract: Empirical literature explains the heterogeneity of fiscal multiplier
estimates through the analysis of various cyclical and structural
determinants of economies, with economic inequality, as one of the key
structural characteristics, receiving relatively little attention so far. In
this study, using a wide sample of countries and applying the vector
autoregression methodology, we first estimated fiscal multipliers and
the impact of fiscal stimuli on the dynamics of the price level. The
findings indicate that the estimated fiscal multipliers are mostly
positive, and fiscal stimuli tend to produce an inflationary effect.
Subsequently, we examined the variability in the size of fiscal
multipliers in relation to various indicators of income and wealth
inequality. The key findings of this study reveal that as economic
inequality increases, particularly in the context of income disparities,
the size of fiscal multipliers also rises. This insight is particularly
important for policymakers in designing appropriate fiscal measures in
an evolving macroeconomic environment.
Keywords: fiscal multiplier, income inequality, wealth inequality, VAR
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Link to file |
4. Copper sulfate elicitation effect on biomass production, phenolic compounds accumulation, and antioxidant activity of Morus nigra L. stem node cultureJan Senekovič, Špela Jelen, Andreja Urbanek Krajnc, 2025, original scientific article Abstract: Phenolic compounds are strong antioxidant and antibacterial agents with great pharmacological, medicinal, nutritional, and industrial value. The potential of Morus nigra in stem node culture was investigated for the production of phenolic compounds and their elicitation with CuSO4. Individual phenolic compounds in the samples were identified and quantified by using HPLC-PDA and HPLC-MS methods, while the content of total phenolic compounds, the content of total flavonoids, and the antioxidant activity of methanolic extracts were evaluated spectrophotometrically. The highest fresh and dry weights were obtained in plantlets treated with 0.5 mM CuSO4 for 42 days. The highest total phenolic content, total flavonoid content, and antioxidant activity of the extracts were determined in stem node cultures treated with 3 mM CuSO4 for 42 days. Under the latter conditions, the predominant representatives of the caffeoylquinic acids, p-coumaric acid derivatives, kaempferol derivatives, and quercetin derivatives also achieved the highest content. The most abundant phenolic compound in all samples was the chlorogenic acid. The nodal culture of M. nigra elicited with CuSO4 could potentially be used for the industrial production of phenolic compounds, especially caffeoylquinic acids. Moreover, considering the biochemical response to CuSO4 treatment and the ability to tolerate and accumulate copper, the potential application of M. nigra in phytoremediation is also highlighted.
Keywords: antioxidative potential, black mulberry, copper stress, elicitation of phenolics, flavonoids, in vitro culture, nodal culture, phenolic acids
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 10
Link to file |
5. Razvoj 3D resne igre za prepoznavanje kroničnih bolezni z algoritmom iskanja najkrajše potiFilip Senekovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje razvoj 3D resne igre za prepoznavanje kroničnih bolezni. V igri ima igralec vlogo pacienta in raziskuje stanovanje ter prepoznava vzroke in simptome kroničnih bolezni. V diplomskem delu se osredotočamo na oblikovanje igralca in scene, interakcijo igralca s sceno ter navigacijo z uporabo algoritma iskanja najkrajše poti. Cilj je ponuditi interaktivno učenje o kroničnih boleznih in poudariti pomen pravočasnega prepoznavanja simptomov ter sprememb življenjskih navad. Rezultati testiranja kažejo, da je izdelana igra dostopna širšemu občinstvu, saj dobro deluje tudi na manj zmogljivih računalnikih. Poleg tega je algoritem iskanja najkrajše poti zmožen igralca v realnem času učinkovito voditi skozi sceno.
Keywords: kronične bolezni, resna igra, Unity, algoritem iskanja najkrajše poti
Published in DKUM: 04.03.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (5,71 MB) |
6. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Keywords: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,50 MB) |
7. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Keywords: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,29 MB) |
8. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Keywords: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 116
Full text (1,75 MB) |
9. Video pedagogika - primer zrcaljenja (transformacije) in primer seštevanja in odštevanja ulomkov : magistrsko deloSara Senčar Kosalec, 2024, master's thesis Abstract: Pojem videopedagogika se uporablja v izobraževalnem svetu od konca 20. stoletja. Z izbruhom bolezni covid-19 je priljubljenost videopedagogike doživela hitro rast, saj se je veliko učiteljev odločilo za izdelavo in uporabo videorazlag pri poučevanju v času kriznega poučevanja na daljavo. Razprave in raziskave o ustreznosti in kakovosti videorazlag so posledice njihove obsežne uporabe. Naredili smo pregled literature in določili ključne lastnosti učinkovitih videorazlag z visoko kakovostjo. V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo videorazlag po principu obrnjene učilnice (angl. flipped learning). Ustvarili smo videorazlage, pri katerih smo upoštevali priporočila in smernice za izdelavo videorazlag visoke kakovosti. Glavni cilji pri izdelavi videorazlag so nam bili spodbujanje učencev k aktivnemu učenju, pritegnitev njihove pozornosti in spodbujanje njihove motiviranosti za delo. Izdelana učna gradiva – videorazlage – smo preskusili v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru po principu obrnjene učilnice. V delu smo predstavili rezultate preskusa in podrobneje predstavili pozitiven vpliv videorazlag, izdelanih po določenih karakteristikah, smernicah in priporočilih, na znanje učencev. Zaključili smo, da so dobro izdelane videorazlage močno učno gradivo, zato želimo spodbuditi učitelje k izdelavi lastnih videorazlag po priporočilih v tem magistrskem delu ali vsaj k uporabi videorazlag drugih avtorjev, seveda ob njihovem kritičnem izbiranju.
Keywords: videopedagogika, krizno poučevanje na daljavo, matematika, obrnjena učilnica, videorazlage, zrcaljenje, seštevanje ulomkov, odštevanje ulomkov
Published in DKUM: 23.09.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (5,27 MB) |
10. Slow control of the Belle II Aerogel Ring Imaging detectorRok Pestotnik, Karol Adamczyk, Rok Dolenec, Samo Korpar, Peter Križan, Andrej Lozar, Luka Šantelj, Andrej Seljak, Luka Senekovič, 2023, original scientific article Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 145; Downloads: 28
Full text (1,96 MB)
This document has many files! More... |
