1. Pupal development and adult acclimation temperatures influence the cold and heat tolerance in Tenebrio molitor (Coleoptera: Tenebrionidae)Jan Podlesnik, 2025, original scientific article Abstract: Temperature plays a crucial role in shaping the biology of insects. Developmental temperature and acclimation temperatures influence their ability to cope with extreme thermal conditions. This study investigates the effects of developmental temperatures during the pupal stage and adult acclimation temperatures on the thermal tolerance of Tenebrio molitor Linnaeus, 1758. We investigated cold tolerance based on chill-coma recovery time and heat tolerance based on heat knockdown time. Beetles were reared at five developmental temperatures (16, 21, 25, 30 and 35 °C) and later exposed to corresponding adult acclimation temperatures. From developmental temperatures of 21 and 30 °C, the group of beetles was subjected to different temperatures to induce adult acclimation at a different temperature than the developmental temperature. In cold-tolerance tests, beetles reared at lower temperatures showed better recovery from chill coma, while beetles reared at higher temperatures showed greater resistance to heat shock. Adult beetles acclimated to lower temperatures showed better cold tolerance, while those acclimated to higher temperatures performed better in the heat tolerance test. Interestingly, the developmental temperatures during the pupal stage also contributed to resistance, particularly in the heat tolerance test. However, pupal stage temperatures had no effect on cold-shock resistance, as indicated by chill-coma recovery time. The results could provide insights into the rearing of T. molitor.
Keywords: adult acclimation, cold tolerance, developmental acclimation, heat knockdown, heat tolerance, Tenebrio molitor, thermal tolerance, chill coma, yellow mealworm
Published in DKUM: 15.04.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,88 MB)
This document has many files! More... |
2. Primerjava kopalnih struktur dveh vrst koprofagnih hroščev Onthophagus ovatus (Linnaeus, 1767) in Anoplotrupes stercorosus (Hartmann v Scriba, 1791) : magistrsko deloTadej Pasarič, 2024, master's thesis Abstract: Onthophagus ovatus in Anoplotrupes stercorosus sta vrsti koprofagnih hroščev. To pomeni, da se prehranjujeta z iztrebki živali. Koprofagni hrošči imajo več strategij prehranjevanja in razmnoževanja. Poznamo endokopride, parakopride in telekopride. Obe raziskovani vrsti spadata med parakopride, kar pomeni, da hrošči neposredno pod iztrebkom izkopljejo različno globoke tunele, v katere shranijo kroglico iztrebka za odlaganje jajčec. Zaradi njihove skupne lastnosti – kopanja tunelov smo se v magistrski nalogi odločili preveriti in primerjati kopalne strukture izbranih vrst hroščev. Natančneje smo pri teh dveh vrstah govnačev raziskovali sprednje tibije in glave. Analizo velikosti in oblike struktur smo opravili z geometrijsko morfometrijo. Raziskave so potekale na zbirki hroščev. V raziskavo je bilo vključeno 270 osebkov (139 osebkov vrste O. ovatus in 131 osebkov vrste A. stercorosus). Osebki vrste O. ovatus so bili razvrščeni glede na lokacijo, mesec in spol. Osebki vrste A. stercorosus so bili razvrščeni glede na lokacijo in mesec. Tibije in glave smo glede na omenjene dejavnike primerjali za vsako vrsto posebej. Ugotovili smo, da se tibije in glave znotraj posamezne vrste ne razlikujejo po velikosti, lahko pa se razlikujejo po obliki glede na mesec nabiranja, spol ali lokacijo. Na obliko verjetno vpliva različna trdnost tal, različna globina kopanja tunelov in pojavljanje več generacij v enem letu. Poleg opravljene znotrajvrstne primerjave smo vrsti O. ovatus in A. stercorosus primerjali tudi med sabo. Primerjali smo velikost in obliko kopalnih struktur. Ugotovili smo, da so kopalne strukture osebkov vrste A. stercorosus večje od kopalnih struktur osebkov vrste O. ovatus. Vrsti se močno razlikujeta tudi v obliki glave in tibije.
Keywords: govnači, Onthophagus ovatus, Anoplotrupes stercorosus, kopalne strukture, koprofagni hrošči, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 40; Downloads: 31
Full text (4,28 MB) |
3. Analiza geometrije lijakastih pasti v peskuTina Klenovšek, Dušan Devetak, Jan Podlesnik, 2023, published professional conference contribution Abstract: Volkci lijakarji so žuželke, katerih ličinke v pesku gradijo pasti v obliki lijaka za lov plena. Naklon lijaka in sipanje peska proti dnu lijaka plenu otežujeta pobeg, zato je oblika lijaka ključnega pomena za uspeh pri lovu. Različne vrste volkcev lijakarjev lahko gradijo različno oblikovane pasti. V raziskavi Devetak in sodelavci (2020) smo proučevali povezavo med geometrijo pasti in lastnostmi peščenega substrata. Pasti smo 3D skenirali z laserskim čitalnikom in izdelali 3D modele pasti, ki smo jih uporabili za opis oblike z meritvami kotov in za analizo variabilnosti pasti z metodami geometrijske morfometrije. Ugotovili smo, da substrat z manjšo granulacijo ali večjim deležem finega peska omogoča gradnjo kompleksnejših pasti s strmejšimi stenami, saj ima višji maksimalni kot stabilnosti. Oblika pasti je torej odvisna od strukture substrata in v heterogenem habitatu omogoča sobivanje različnih vrst volkcev z različnimi preferencami glede substrata.
Keywords: geometrijska morfometrija, analiza oblike, ličinke volkcev, granulacija peska
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 232; Downloads: 13
Full text (605,95 KB)
This document has many files! More... |
4. Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North MacedoniaDušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, original scientific article Abstract: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Keywords: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 225; Downloads: 14
Full text (497,47 KB)
This document has many files! More... |
5. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, original scientific article Abstract: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Keywords: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 194; Downloads: 6
Full text (2,70 MB) |
6. Detekcija celulaz iz prebavil žuželk in njihov potencial za razgradnjo celulozeAna Vaupotič, 2022, master's thesis Abstract: V prebavilih večine žuželk so v naravi prisotne bakterije, ki pomagajo pri encimatski razgradnji biomase. Podrobnejše poznavanje encimov in možnosti heterolognega izražanja le-teh predstavlja velik potencial v biotehnologiji, kjer bi izražene encime lahko uporabili pri razgradnji celuloznih odpadkov. V okviru magistrske naloge smo želeli ugotoviti prisotnost genov za celulaze mikrobnega izvora v nabranem biološkem materialu (kobilice vrst Tettigonia viridissima, Decticus verrucivorus in Schistocerca sp. ter sviloprejke Bombyx mori) in jih klonirati v vektor, ki bi služil kot podlaga za potencialno ekspresijo iskanih celulaz. Na podlagi literature smo identificirali bakterije, ki se potencialno nahajajo v prebavilih kobilic in sviloprejk. Oblikovali smo filogenetsko drevo glikozil hidrolaz, ki so prisotne v identificiranih bakterijah, in izbrali 13 potencialno prisotnih (9 za kobilice in 4 za sviloprejke). Izolirali smo prebavila osebkov žuželk in ekstrahirali celokupni DNA. Prisotnost genov, ki kodirajo za glikozil hidrolaze v celokupnem genomu prebavila, smo preverjali z reakcijo PCR. Prisotnost smo ugotovili za skupno 11 od 13 izbranih celulaz (9 za kobilice in 2 za sviloprejke). V sklopu te naloge smo uspešno pomnožili gene, ki kodirajo za omenjene celulaze, modificirali vektor pET-22b(+) za ekspresijo celulaz v bakteriji Escherichia coli in tako doprinesli k razvoju sistema za ekspresijo encimov iz mikrobioma, ki se nahaja v prebavilih žuželk.
Keywords: biotehnologija, celulaza, celuloza, mikrobiota, prebavilo žuželk
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 662; Downloads: 57
Full text (3,48 MB) |
7. Preferenca govnačev (coleoptera: polyphaga: scarabaeoidea) do različnih vrst iztrebkovTjaša Mlakar, 2021, master's thesis Abstract: Hrošči govnači naseljujejo vse zoogeografske regije sveta. Največje število vrst najdemo v tropskih predelih in savanah. V Evropi se vrstna pestrost in pomembnost posameznih družin po regijah razlikuje. So koprofagne žuželke, večinoma oportunisti, ki se prehranjujejo z različnimi iztrebki brez večje diskriminacije, medtem ko nekatere vrste kažejo nagnjenost k prehranjevanju z iztrebki določenih skupin vretenčarjev. Govnači iztrebke pojedo, prenesejo v nižje dele prsti ali pa na druga mesta. Hranijo se s tekočo ali deloma tekočo hrano katere vonj zaznavajo s pomočjo posameznih olfaktornih celic, ki so nameščene na antenah. Pri odlaganju jajc govnači uporabljajo tri osnovne strategije, ki vplivajo na vrsto ekoloških procesov. Raziskavo smo delali na območju Kozjaka, kjer smo s pomočjo talnih pasti primerjali privlačnost treh različnih vrst iztrebkov (kravjih, ovčjih in pasjih), vpliv bližine pašnika na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter primerjali vrstno sestavo govnačev v iztrebkih rastlinojedov in mesojedov. Na obeh lokacijah smo ulovili 270 osebkov, ki pripadajo 18 vrstam govnačev. Ugotovili smo, da ima bližina pašnika določen vpliv na številčnost in vrstno pestrost govnačev, ki pa sta bili največji v ovčjih iztrebkih, sledijo jim pasji in kravji.
Keywords: govnači, Scarabaeoidea, koprofagija, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 851; Downloads: 33
Full text (1,50 MB) |
8. Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)Maja Muhič, 2019, master's thesis Abstract: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Keywords: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1480; Downloads: 123
Full text (866,83 KB) |
9. Vrstna pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parkuKarmen Jazbinšek, 2019, master's thesis Abstract: Koprofagne žuželke, med katere spadajo tudi govnači, predstavljajo pomemben člen v dekompoziciji iztrebkov pašne živine. Nerazkrojeni iztrebki namreč zmanjšujejo aktivno površino pašnika. Za govnače iztrebki predstavljajo vir hrane in substrat za ovipozicijo ter razvoj ličink. Zaradi hitrega spreminjanja habitatov, fragmentacije gozda in ostale človekove dejavnosti pa je ogrožena številčnost in vrstna pestrost govnačev.
Raziskava je potekala na območju Kozjanskega regijskega parka, za katerega je značilna heterogena struktura habitatov z različnimi deleži kmetijskih in gozdnih površin. Namen raziskave je bil, da preverimo vrstno pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku. Prav tako smo ugotavljali vpliv deleža gozdne površine na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter preferenco različnih vrst govnačev do iztrebkov izbranih vrst herbivorov. Hrošče smo ulovili s talnimi pastmi, za vabo pa uporabili iztrebke različnih vrst živali, vodnega bivola, krave, koze in konja.
Skupno smo ujeli 1068 osebkov, ki pripadajo 23 vrstam. Ugotovili smo, da obstaja razlika v abundanci govnačev glede na delež gozdne površine na območju vzorčenja, in sicer se abundanca govnačev povečuje s povečevanjem deleža gozda na izbranih območjih. Delež gozdne površine na diverziteto ni imel vpliva. Prav tako smo ugotovili, da govnači kažejo največjo preferenco do iztrebkov vodnega bivola in krave, sledita jima koza in konj.
Keywords: govnači, Coleoptera, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference, izbira habitata, sezonsko pojavljanje.
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1670; Downloads: 81
Full text (2,52 MB) |
10. Številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)Nastja Mencinger, 2018, master's thesis Abstract: Velikost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja (I. typographus) (Coleoptera: Scolytinae) lahko ocenjujemo po različnih metodah. Ena od teh je uporaba feromonskih pasti. Z njihovo pomočjo lahko iz gozda odstranimo veliko število ciljnih osebkov (I. typographus). V pasti pa se ujamejo tudi neciljne žuželke – gre namreč za prestrezne pasti, v katere se po naključju zaletijo predvsem tiste žuželke, ki jih privlači vonj feromonov I. typographus in vonj po razkroju živali. Med njih spadajo plenilci in parazitoidi smrekovega lubadarja in drugi saproksilni hrošči, ki predstavljajo pomemben element gozdnih ekosistemov in vplivajo na dinamiko populacij podlubnika. Z masovnim lovom lubadarjev iz ekosistema odstranimo tudi njihove plenilce in parazitoide, kar lahko celo podaljša izbruh lubadarjev. V magistrski nalogi nas je zanimala številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti. Raziskava je potekala leta 2016 na Hrvaškem, na območju Žitnik (občina Gospič). Uporabili smo tri tipe pasti - Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past s 6 posodami in Lindgrenova večlijakasta past z 12 posodami, ki so bile opremljene s feromonom za vrsto I. typographus (Pheroprax®). Z vstavljanjem mrežic, z velikostjo odprtine 5 mm, nad zbirne posode v polovico feromonskih pasti smo skušali ugotoviti, ali takšna modifikacija pasti vpliva na zmanjšanje stranskega ulova. Za testiranje vpliva pasti in prisotnosti mreže nad zbirno posodo smo uporabili posplošen linearni mešan model (angl. Generalized linear mixed model – GLMM) na osnovi negativne binomske porazdelitve in izračunali indeks specifičnosti pasti (Specificity index). Ugotovili smo, da pasti, ki so modificirane z mrežo, ulovijo manjše število I. typographus, razen v primeru Theysohnove pasti, ki je ulovila enako število ciljnih osebkov. Pasti z mrežo ulovijo statistično značilno manj neciljnih osebkov velikosti nad 6 mm. Pri kategorijah velikosti pod 4 mm in med 4 in 6 mm je viden vpliv tipa pasti, medtem ko mreža ni imela vpliva na količino ulova.
Keywords: podlubniki, Ips typographus, kairomoni, feromonske pasti, Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past, plenilci, parazitoidi
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 1635; Downloads: 112
Full text (2,24 MB) |
