| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
SPOZNAVANJE VSEBIN IZ NARAVNEGA OKOLJA S POMOČJO LUTKOVNIH ZAPOSLITEV
Barbara Marinič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu je na podlagi strokovne literature opisana lutka in njene značilnosti, komunikacija z lutko in metode dela. V nadaljevanju je predstavljeno naravoslovje v vrtcu ter povezava otroka z naravo. Namen praktičnega dela je bil spoznavanje vsebin iz naravnega okolja s pomočjo lutke – ljubljenčka. Prav tako je bilo predvideno bolj natančno spoznavanje letnih časov in njihovih značilnosti. Želeli smo ugotoviti, ali otroci poznajo značilnosti posameznega letnega časa in ali lutka pripomore k večji motivaciji otrok ter ali lahko igre z lutko predstavljajo uspešno alternativno možnost poučevanja v vrtcu. Predstavljene so priprave za izvajanje lutkovnih dejavnosti z zastavljenimi cilji, natančnim potekom in evalvacijo. Dodani slikovni material je nastal med izvajanjem dejavnosti v vrtcu Križevci v skupini otrok 4–5 let. Projekt je zajemal 5 priprav, v katere sta bili vključeni predvsem lutkovna umetnost ter narava. Otroci so pri vseh dejavnostih zavzeto sodelovali, se vključevali v pogovor. Upoštevali smo njihove želje in interese, jih vzpodbujali in usmerjali. S projektom smo dosegli svoj namen; s pomočjo lutke ljubljenčka smo predstavili značilnosti letnih časov. Ugotovili smo, da lutka pripomore k večji motivaciji otrok in da bi bila lahko uspešno alternativno sredstvo za poučevanje v vrtcu.
Keywords: predšolska vzgoja, lutka – ljubljenček, motivacija otrok z lutko, naravoslovje, letni časi, projekt
Published: 15.09.2011; Views: 2050; Downloads: 383
.pdf Full text (5,72 MB)

7.
VPRAŠANJA PRI POUKU DRUŽBE V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Vprašanja pri pouku družbe v 4. razredu devetletne osnovne šole smo se v teoretičnem delu sprva osredotočili na pregled vprašanj skozi čas. Poglobljeno smo opisali vprašanja pri pouku, predstavili vprašanja v različnih učnih metodah ter opisali značilnosti učiteljeve strategije spraševanja. Predstavili smo določene klasifikacije vprašanj, izpostavili pa klasifikacijo po Marentič Požarnik in Plut Pregelj. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki je temeljila na protokolu. S protokolom smo spremljali 75 učnih ur pouka družbe v 4. razredu. Želeli smo proučiti in raziskati, katere vrste vprašanj učiteljev in učencev glede na nivo prevladujejo pri pouku družbe v 4. razredu. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike med učitelji v zastavljanju vprašanj glede na leta delovnih izkušenj v neposredni pedagoški praksi. Ugotovili smo, da so večino vprašanj pri pouku družbe postavili učitelji. Prevladovala so predvsem vprašanja nižjega nivoja. Statistično značilnih razlik med učitelji glede na leta delovnih izkušenj v pedagoški praksi nismo odkrili.
Keywords: družba, učitelj, učenci, vprašanja nižjega nivoja, vprašanja višjega nivoja
Published: 12.03.2012; Views: 6318; Downloads: 537
.pdf Full text (909,68 KB)

8.
9.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Keywords: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Published: 18.06.2012; Views: 2416; Downloads: 154
.pdf Full text (11,48 MB)

10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica