| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE GRAD
Nino Gumilar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Published: 14.05.2012; Views: 1730; Downloads: 390
.pdf Full text (3,30 MB)

3.
PROFESIONALNA SOCIALNA OMREŽJA: FIELDOO-NOGOMETNA TRŽNICA
Marjan Gumilar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo proučevali podjetje Fieldo d.o.o. in njihovo spletno platformo oziroma profesionalno spletno socialno omrežje Fieldoo.com, katero je namenjeno vsem nogometnim igralcem in nogometnim agentom. Usmerili smo se predvsem v smer, komu je spletno socialno omrežje Fieldoo.com namenjena in kako uspešni so v pridobivanju uporabnikov. V prvem delu diplomskega seminarja smo predstavili spletna socialna omrežja, katera smo predstavili ter definirali njihov namen in kaj so sploh spletna socialna omrežja. V nadaljevanju smo opisali tudi storitve, ki jih spletna socialna omrežja ponujajo svojim uporabnikom. Nato smo se usmerili še v profesionalna socialna omrežja, saj spletno socialno omrežje Fieldoo.com spada prav med profesionalna socialna omrežja. Definirali pa smo tudi tržnice, saj je spletno socialno omrežje Fieldoo.com tudi ene vrste spletna tržnica, tako da smo se omejili bolj na e-tržnice. V osrednjem delu smo predstavili podjetje Fieldo d.o.o., ki kot mlado startup podjetje išče priložnost na svetovnem trgu. Svojo tržno nišo pa je našlo v profesionalnem spletnem socialnem omrežju Fieldoo.com, ki na trgu ruši vse prepreke in tabuje iz preteklosti z inovativnim spletnim socialnim omrežjem. Na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje torej, nogometni igralci in nogometni agenti, ki gledajo za mladimi nogometnimi talenti. Na koncu smo analizirali ciljno skupino za uporabnike spletnega socialnega omrežja Fieldoo.com, ki so mladi neprepoznavni nogometaši iz celotnega sveta, ki imajo željo napredovati ter uspeti in se prodati v druge večje in bogatejše klube ter na drugi strani agenti, ki so prav tako mednarodno neprepoznavni ali delujejo v ligah, ki niso medijsko tako zelo popularne. Prav tako pa smo analizirali uspešnost pridobivanja novih uporabnikov. Z analizo rasti števila uporabnikov, smo ugotovili, da se je rast povečala, kar samo kaže kako zanimiva in dobrodošla revolucija je spletno socialno omrežje oziroma spletno socialno omrežje Fieldoo.com na svetovnem nogometnem trgu. Podjetju Fieldo d.o.o. predlagamo, da v svojo spletno socialno omrežje vključi še nogometne trenerje, ter jim omogoči, da tudi sami vplivajo na nogometni trg, saj po navadi prav trenerji izrazijo želje katerega igralca želijo v ekipi. Prav tako jim predlagamo, da se iz strani agentov bolj natančno določijo atributi igralcev ter da se pripravi primerjalna tabela, na kateri lahko agenti na hitro primerjajo določeno število igralcev, ki jih zanimajo med seboj.
Keywords: Socialna omrežja, Profesionalna socialna omrežja, Fieldoo.com, Nogomet, Nogometna tržnica, Fieldo
Published: 09.10.2014; Views: 1043; Downloads: 91
.pdf Full text (993,81 KB)

4.
VROČANJE PO ZUP: AKTUALNA UREDITEV IN ANALIZA ZAVRNJENEGA PREDLOGA ZUP-I (2015)
Sarah Gumilar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni. Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto. ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo.
Keywords: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo
Published: 02.12.2016; Views: 1474; Downloads: 164
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
6.
Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije
Sarah Gumilar, 2019, master's thesis

Abstract: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Keywords: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Published: 19.12.2019; Views: 102; Downloads: 14
.pdf Full text (752,78 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica