Search the digital library catalog

Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (801,81 KB)

Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Keywords: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 914; Downloads: 108
Full text (3,28 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili potek dela in organizacijo upravljanja z voznim parkom v podjetju Rienhoff, d. o. o., ki je lastnik franšize Hertz rent a car. Osredotočili smo se na trenutno stanje vozil, ki se nahajajo v poslovni enoti Celje, in podali predlog rešitve z uvedbo stalnega voznega parka, ki ga trenutno ni. V prvem delu smo na splošno opisali pomen logistike v rent a car sistemu in predstavili najem ter s kakšnimi vrstami najema se srečujejo v podjetju. V drugem delu pa smo analizirali sedanji proces upravljanja z voznim parkom ter izkoriščenostjo vozil. Predstavili smo tudi spremljevalno vozilo ter pomen najemne pogodbe, ki je osnova za najem. Ugotovili smo, da se v podjetju pri trenutnem poteku dela soočajo z nemalo problemi. Zaradi nestalne flote vozil v poslovni enoti Celje podjetje izgublja najeme. Na podlagi podatkov iz trenutnega stanja smo v tretjem delu predlagali rešitve, ki bi optimizirale in predvsem olajšale delo v poslovni enoti Celje. Prišli smo do zaključka, da bi z uvedbo stalne flote, ki bi se spreminjala glede na intenzivnost posameznega meseca, izboljšali zadovoljstvo strank, skrajšali odzivni čas, podjetje pa tako ne bi izgubljalo najemov zaradi pomanjkanja vozil. Prav tako smo ugotovili, da bi bila uvedba spremljevalnega vozila smotrna, saj bi s tem imeli vedno na razpolago eno vozilo, s katerim bi lahko v spremstvu opravljali dostave in izvajali notranje premike vozil.
Keywords: najem, rent a car podjetje, reorganizacija, vozni park, storitve
Published in DKUM: 19.01.2017; Views: 1403; Downloads: 136
Full text (1,63 MB)

Abstract: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati razlike med osebnostnimi lastnostmi študentov psihoterapije in osebnostnimi lastnostmi ostalih študentov. V študiji smo se osredotočili predvsem na tri vidike, in sicer na model velikih pet faktorjev osebnosti, na samospoštovanje in na vidik psihičnega zdravja (kamor uvrščamo tudi subjektivno blagostanje, depresivno razpoloženje in narcisizem). Preverili smo še, ali karierna odločitev študentov psihoterapije temelji na njihovi preferenci do dela z ljudmi ter ali se za poklic psihoterapevta odločajo socialni tipi ljudi, kar predpostavlja Hollandov model. V študiji je sodelovalo 120 slovenskih študentov, med katerimi je bilo 60 študentov psihoterapije in 60 študentov ostalih smeri (družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih ved), v starostnem razponu od 21 do 52 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz petih lestvic in vprašalnikov, ki merijo osebnostne lastnosti (Vprašalnika velikih pet BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), Lestvice depresivnosti CES-D (Radloff, 1977), Lestvice samospoštovanja RSES (Rosenberg, 1965), Lestvice zadovoljstva z življenjem SWLS (Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985) in Vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979)) ter instrumenta za poklicno odločanje PGI (Tracey, 2002) in Lestvice socialne zaželenosti SDS (Crowne in Marlowe, 1960). Rezultati so pokazali, da študenti psihoterapije, v nasprotju s predpostavko, kažejo manj depresivnega razpoloženja v primerjavi z ostalimi študenti. Prav tako smo ugotovili, da imajo študenti psihoterapije manj izražene narcistične poteze. V nasprotju z našimi hipotezami se je pokazalo, da imajo študenti psihoterapije manj izraženo preferenco do dela z ljudmi ter da jim je v manjši meri blizu delo, ki je po Hollandu (1985) značilno za socialni tip. Pri ostalih osebnostnih lastnostih se niso pokazale statistično pomembne razlike med skupinama. Pridobljeni rezultati imajo tako pomembno teoretično kot aplikativno vrednost. Večjih razlik v osebnostnih lastnostih med skupino ljudi, pri kateri bi pričakovali večjo mero samorefleksije (tj. študenti psihoterapije) in med skupino heterogenih poklicnih preferenc, torej ni bilo mogoče zaznati. S praktičnega vidika raziskava nudi pogled v razjasnitev enega pogostih stereotipov o specifičnih lastnostih psihoterapevtov in večji prevalentnosti duševnih težav pri tej skupini oseb. Očitno veliko podpore za omenjen stereotip ni, dodatno pa je mogoče zaključiti, da so razlike med skupinami očitno manjše kot razlike znotraj skupin.
Keywords: model velikih pet, psihično zdravje, samospoštovanje, psihoterapija, karierno odločanje
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 2350; Downloads: 383
Full text (894,09 KB)

Abstract: Vsak dan se srečujemo z različnimi elektronskimi mediji, ki so nepogrešljiv pripomoček vsakega posameznika. Računalnik, telefon, mobilni telefon, tablica in drugi omogočajo komunikacijo na vsakem koraku, bodisi v službi, doma, na kavi s prijatelji. Najbolj razširjena aparatura je vsekakor mobilni telefon. Ta omogoča posameznikom govorno ali pisno komunikacijo, dostop do spleta, pošiljanje slikovnega in zvočnega gradiva ter vrsto drugih funkcij. SMS-i so zaradi svoje raznovrstnosti in barvitosti z jezikoslovnega vidika raziskovalcem zelo zanimivi, saj v pisno komunikacijo vrivajo govorne značilnosti in s tem prinašajo spremembe na področju knjižnega in neknjižnega jezika, kjer je prvi primarno pisen, drugi pa govorjen. Mladostniški SMS-i tako poleg neknjižne forme tvorijo SMS-e z na novo sprejetimi formami, besedami, znanimi ožjemu krogu, emotikoni in podobno. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisana komunikacija nasploh, pobliže pa pregledana SMS-komunikacija ter jezikovna podoba SMS-ov. Dalje sledijo izvlečki in analiza strokovnih člankov na izbrano temo. Drugi del zajema 315 SMS-ov, ki so jih napisali osnovnošolci, stari od 12 do 14 let. Konkretni SMS-i prikazujejo torej podobo jezika, ki se danes pojavlja na področju Posavja. Prav tako v analizo sodijo tudi nejezikovne značilnosti SMS-ov.
Keywords: SMS, SMS-komunikacija, emotikon, jezikovna podoba SMS-ov, govorna in pisna komunikacija, krajšanje besed
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 1557; Downloads: 203
Full text (1,62 MB)