1. Samomorilnost pri prvi epizodi shizofrenijeŽiga Šlamberger, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Samomor je razširjen javnozdravstveni in družbeni problem in je eden izmed
vodilnih vzrokov smrti med pacienti s shizofrenijo. Samomorilno vedenje je lahko
prisotno v različnih fazah shizofrenije. Namen diplomskega dela je narediti sistematični
pregled literature in analizo podatkov obstoječih raziskav o samomorilnosti v prvi
epizodi shizofrenije.
Metode: Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed,
ScienceDirect, UpToDate in SAGE. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2010
do 2020.
Rezultati: Pri analizi virov so bile identificirane tri glavne teme: stopnja samomorilnosti
v prvi epizodi shizofrenije, dejavniki tveganja za samomor v prvi epizodi shizofrenije in
ukrepi preprečevanja samomorilnosti pri pacientih s shizofrenijo.
Razprava in sklep: Samomor je eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt med osebami
s shizofrenijo in z motnjami psihotičnega spektra. Najpomembnejši dejavniki tveganja za
samomor pri pacientih s prvo epizodo shizofrenije so starost pacienta ob pojavu
psihotičnih simptomov, trajanje nezdravljene psihoze oziroma časovna zakasnitev pri
vstopu do sistema duševnega zdravstvenega varstva z začetkom zdravljenja,
demografske značilnosti, psihopatologija ter razumevanje in sprejemanje lastne bolezni.
V vseh fazah je potrebno redno izvajanje temeljitega nadzora s sistematično oceno
tveganja, ki bi olajšala zgodnje odkrivanje primerov z visokim tveganjem, na podlagi
katerih bi uvedli ukrepe za preprečevanje samomorov.
Keywords: Prva epizoda shizofrenije, samomor, dejavniki tveganja, preprečevanje
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 601; Downloads: 95
 Full text (310,99 KB) |
2. Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in BelgijoŠpela Šlamberger, 2018, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Keywords: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 906; Downloads: 189
Full text (2,28 MB) |
3. Vpliv razvrščanja sončnih modulov na izplen proizvodnje električne energije sončnih elektrarnMitja Garmut, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vpliv razvrščanja sončnih modulov na izplen proizvodnje električne energije sončnih elektrarn. Predstavljeno je medsebojno povezovanje sončnih modulov in napake, ki so posledica nepravilnega povezovanja. V ospredju je efekt neujemanja, ki se pojavi zaradi senčenja posameznih celic sončnega modula ali zaradi razlik v parametrih sončnih celic in modulov. S pomočjo meritev in simulacij je ovrednoten vpliv senčenja sončnega modula na končno moč. Efekt neujemanja med sončnimi moduli se lahko zmanjša s pomočjo pravilnega razvrščanja sončnih modulov, ki so del sončnega polja. S pomočjo izračunov je ovrednoten vpliv različnih načinov razvrščanja sončnih modulov na izplen proizvodnje električne energije sončnih elektrarn.
Keywords: sončni modul, sončna elektrarna, efekt neujemanja, senčenje, izplen sončne energije
Published in DKUM: 25.09.2017; Views: 1524; Downloads: 200
Full text (3,32 MB) |
4. Dogovor o finančnem zavarovanju v luči stvarno pravnih zavarovanjMiha Šlamberger, 2016, doctoral dissertation Abstract: Direktiva o finančnih zavarovanjih (Direktiva 2002/47/ES) je bila sprejeta z namenom povečanja učinkovitosti zavarovanj na finančnih trgih in posledično povečanja likvidnosti finančnih zavarovanj. Evropska komisija je sledila cilju odstranitve omejitev za učinkovito uporabo dogovorov o finančnih zavarovanjih, tako da je omejila formalnosti pri ustanavljanju in izvrševanju finančnih zavarovanj, podprla zaščito dogovorov o finančnih zavarovanjih pred posledicami pravil insolvenčnih postopkov, dovolila uporabo finančnega zavarovanja kakor, da bi bil prejemnik njihov lastnik, in priznala veljavo strukturi popolnega prenosa pravice v dogovoru o finančnem zavarovanju in dogovora o izravnavi. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih, ki je implementiral nekaj prilagoditev obstoječih oblik stvarnopravnih zavarovanj z ustanovitvijo zastavne pravice na finančnih instrumentih ali prenosom finančnih instrumentov v zavarovanje. Kot finančna zavarovanja se tako lahko uporabijo finančni instrumenti, gotovina ali bančno posojilo, pogodbe oz. dogovori o finančnem zavarovanju, pa se lahko sklepajo le med določenimi pravnimi osebami.
Namen disertacije je ugotoviti kakšen je položaj dolžnika zaradi posebnih pravil in ali se njegov položaj poslabšuje. Posebna pravila se nanašajo na spremembe v obličnostnih zahtevah ob sklepanju dogovora o finančnem zavarovanju (odprava administrativnih ovir), možnostih posebnih dogovorov o uporabi predmeta zavarovanja, prilastitvi in neto izravnavi v primeru nastopa pogoja izvršitve. Posebno pozornost pa namenjam postopkom unovčitve zavarovanj, saj je direktiva sledila ideji pospešitve neformaliziranih postopkov izvensodnega unovčevanja.
Po natančni analizi zakonske ureditve, primerjalnopravnem pregledu ureditev v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu ter analizi obstoječe sodne prakse zaključujem, da se položaj dolžnika zaradi možnosti posebnih dogovorov ni bistveno poslabšal, saj posebni dogovori brez pristanka dajalca zavarovanja niso mogoči. Zgolj podreditev dogovora pod pravila o finančnih zavarovanjih ne zadošča za aplikacijo vseh posebnosti, s čimer ima dajalec zavarovanja vselej možnost vplivati in predvideti svoj položaj ob zadlosti terjatve. Obstoječa pozitivnopravna ureditev sicer zadostno ureja položaj dolžnika, bilo pa bi smiselno v prihodnje natančneje določiti dopustne metode oz. načine vrednotenja finančnih zavarovanj, da bi se odpravili dvomi o morebitni kršitvi prepovedi komisoričnega dogovora, in bi se prilagodile tehnike vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev možnostim posebnih dogovorov o finančnih zavarovanjih.
Keywords: finančna zavarovanja, finančni instrumenti, pravica uporabe, prisvojitev, dogovor o neto izravnavi, izvensodna prodaja
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 2016; Downloads: 259
Full text (1,83 MB) |
5. Kako zadržati starejše delavce na trgu delaAndreja Hojnik Šlamberger, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela.
Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb.
Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših.
Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela.
Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja.
Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Keywords: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1294; Downloads: 278
Full text (1,69 MB) |
6. Regionalizacija logistične strukture Gorenja, d.d. na področju Slovenije in HrvaškeNina Šlamberger, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Regionalizacija logistične strukture Gorenja, d.d. (v nadaljevanju Gorenje) je projekt, v okviru katerega si podjetje prizadeva združiti skladiščne objekte v Sloveniji in na Hrvaškem. Na omenjenih področjih ima obravnavano podjetje ob treh proizvodnih skladiščih, ki ležijo na proizvodni lokaciji v Velenju še tri vmesna skladišča v Celju, Zagrebu in Splitu. Zaradi pomembnosti slovenskega in hrvaškega trga za Gorenje si prizadevajo ohraniti položaj in ostati konkurenčni na obeh trgih. Tako so prišli do ideje, da bi vsa vmesna skladišča na obeh področjih nadomestili z enim skladiščem. Skupno skladišče bi oskrbovalo končne kupce za oba trga. S to potezo bi lahko zmanjšali logistične stroške, ki obsegajo precejšen delež vrednosti blaga. Da bi pripomogli k optimalnemu delovanju nove logistične strukture bomo poiskali optimalno lokacijo potencialnega skladišča, saj verjamemo, da le tako lahko pripomoremo k zmanjšanju skupnih logističnih stroškov.
Keywords: optimizacija, logistični stroški, optimalna lokacija, skladiščenje, transport
Published in DKUM: 06.01.2016; Views: 1001; Downloads: 79
Full text (1,94 MB) |
7. Primerjava rentabilnosti sistema tla;enega gnoja in vezane reje govediZvonko Šlamberger, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Na kmetiji Leva-Šlamberger smo v letu 2015 izvajali poskus, v katerem smo primerjali rentabilnost sistema tlačenega gnoja in vezane reje govedi. Pri tem smo se osredotočili na dobljene količine gnoja, porabo nastilja in količino vloženega dela. Poskus smo izvajali od 1. maja 2015 do 31. julija 2015; vanj smo vključili dve skupini po dve živali. V sistemu tlačenega gnoja smo imeli dva pitanca, v vezani reji pa dve telici. Povprečna telesna masa živali je znašala 455 kilogramov. Rezultati meritev so pokazali, da v vezani reji dnevno porabimo povprečno 0,066 m3 nastilja in iz hleva odpeljemo povprečno 0,139 m3 gnoja. V sistemu tlačenega gnoja je bila povprečna poraba nastilja 0,035 m3 na dan in 0,116 m3 spravljenega gnoja na dan. Ugotovili smo, da sta poraba nastilja in količina proizvedenega gnoja manjša v sistemu tlačenega gnoja in da za ta opravila porabimo tudi manj časa. Tako nam v sistemu tlačenega gnoja delo vzame 5 minut, v vezani reji pa 7 minut, saj nastiljanje in spravilo gnoja opravljamo dvakrat dnevno. Sistem tlačenega gnoja je tudi boljše zasnovan, saj so živali proste, hlev je zračnejši in delo lahko poteka mehanizirano.
Keywords: hlev, vezana reja, tlačen gnoj, hlevski gnoj, nastilj, učinkovitost
Published in DKUM: 07.12.2015; Views: 1169; Downloads: 326
Full text (1,40 MB) |
8. |
9. |
10. Design of electrical machines by using conformal mappingJan Šlamberger, Peter Virtič, 2013, original scientific article Abstract: The design of electrical machines requires good working knowledge of magnetic fields in air gaps, which is very difficult or analytically unsolvable in most cases. With the development of computers, numerical methods came to the fore, enabling very good approximations of real values to be calculated. One of the major disadvantages of numerical methods is the duration of the calculations, particularly with the construction of prototypes, in which the structure changes, thus requiring more calculations. With the goal of bringing about quicker calculations, analytical methods were used, and combinations of analytical methods with numerical methods were re-started. This article will present an analytical calculation of magnetic fields using conformal mappings.
Keywords: električni stroji, magnetno polje, elektrodinamika, numerične metode
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2647; Downloads: 64
 Link to full text |
