| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni položaj delavca v času izrednih razmer: epidemija COVID-19
Jaka Premzel, 2020, master's thesis

Abstract: Izbruh epidemije novega virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 je v začetku leta 2020 zajel celoten svet. Države so sprejele interventno zakonodajo za preprečitev in omejitev širjenja virusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu. Zaradi ugasnitve javnega življenja se je večina delodajalcev zasebnega sektorja soočila s problemom upada prometa in posledično manjšo potrebo po delu, spet drugi, predvsem v panogi trgovine z živili, pa s povečanim obsegom dela. Sprejem interventne zakonodaje ne pomeni, da se veljavni zakonodajni okvir preneha uporabljati, saj akti OZN, MOD, EU in navsezadnje tudi nacionalni zakonodajni akti posameznih držav niso izgubili veljave. Interventna zakonodaja v določenih primerih le korigira veljavne akte in pomeni dodatno možnost organiziranja delovnega procesa z uvedbo novih institutov. Osrednji problem delodajalca v času epidemije COVID-19 je upad prihodkov, čemur sledi manjša potreba po delu. Posledično se poraja vprašanje, kakšne možnosti ima delodajalec glede prilagoditve delovnega procesa in predvsem kakšne pravice ima delavec, kot šibkejša stranka pogodba o zaposlitve. Delodajalec ima na podlagi temeljnega nacionalnega delovnopravnega akta možnost, da enostransko začasno odredi opravljanje drugega dela, napoti delavca na čakanje na delo doma ali da mu odredi opravljanje nadurnega dela. V soglasju z delavcem sme delodajalec spremeniti pogodbo o zaposlitvi in se posledično dogovoriti o delu delavca od doma ter navsezadnje z delavcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpustitev delavca mora biti zadnji ukrep, katerega uporabi delodajalec v kriznih razmerah, ki so posledica epidemije COVID-19. Na podlagi interventne zakonodaje je delodajalec dobil dodatne možnosti glede organizacije delovnega procesa. Interventna ukrepa sofinanciranja začasnega čakanja na delo in sheme za krajši delovni čas, sta se izkazala za zelo učinkovita. V omenjena instituta je v Sloveniji vključenih veliko število delavcev, kar je indic njune uspešnosti. Delavec se lahko v času epidemije COVID-19 in neposredno po njej znajde v različnih položajih. V prvih tednih izbruha virusa SARS-CoV-2 veliko število delavcev ni imelo možnosti priti na delo zaradi višje sile. Kot višja sila se uvršča ustavitev javnega prevoza, zaprtje vrtcev in zaprtje mejnih prehodov. Delavec se lahko znajde tudi v situaciji, ko mu je s strani pristojnih institucij odrejena karantena ali ukrep izolacije (osamitve). Prav tako lahko delavec zboli za boleznijo COVID-19, kjer gre ponovno za svojevrsten položaj. Delavec je v vseh naštetih položajih upravičen do nadomestila, za katerega pravna podlaga je tako v veljavni, kot v interventni zakonodaji.
Keywords: Pravni položaj delavca, interventni zakon, COVID-19, začasno čakanje na delo, odreditev drugega dela, shema za krajši delovni čas
Published: 10.09.2020; Views: 522; Downloads: 278
.pdf Full text (958,80 KB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v podjetju
Jaka Premzel, Urban Kralj, Žiga Plavčak, Nejc Fir, 2019, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Človekova zasebnost je nedotakljiva (35. člen Ustave RS). Osebni podatki so del zasebnosti posameznika, zato je tudi njim zagotovljeno najvišje pravno varstvo. Razvoj sodobnih tehnologij in nenehno kopičenje podatkov pomeni resno grožnjo varstvu osebnih podatkov, saj se da do njih relativno enostavno dostopati in jih uporabljati za različne, velikokrat škodljive namene. Zakonodajalec Evropske unije je zato sprejel novo uredbo na področju varstva osebnih podatkov, ki je v veljavi od 28. 5. 2018. Njen namen je povečati varstvo osebnih podatkov v digitalni družbi. Določbe uredbe zavezujejo tudi slovenske gospodarske družbe in podjetnike, ki morajo izvajati politiko zasebnosti, usklajeno z novimi pravili.
Keywords: politika zasebnosti, GDPR, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, podjetja
Published: 13.12.2019; Views: 517; Downloads: 90
URL Link to file

3.
Pravni položaj tihega družbenika
Jaka Premzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Keywords: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Published: 28.05.2018; Views: 1492; Downloads: 304
.pdf Full text (806,78 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica