Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Značilnosti in analiza dejavnikov neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah
Jaša Roškar, 2024, master's thesis

Abstract: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Keywords: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 79; Downloads: 18
Full text (2,28 MB)

Ali makroekonomska neravnovesja še vedno predstavljajo problem?
Jaša Roškar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali. Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do 2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP. V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 908; Downloads: 126
Full text (981,94 KB)

Search done in 0.06 sec.