1. |
2. |
3. Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru : (1973–2023)2023 Abstract: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2023 praznuje 50. obletnico svojega obstoja. Enajst prispevkov predstavlja razvoj fakultete na znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem področju. Prispevki o razvoju raziskovanja, raziskovalnih projektih, doktorskem študiju in razvoju raziskovalnega kadra, o izobraževalnih programih, posamičnih področjih razvoja na področju policijske dejavnosti, varnostnih ved, kriminologije, informacijske varnosti, kriminalistike, prava in splošnih družboslovnih tem tvorijo celostno sliko razvoja Fakultete za varnostne vede in njenih predhodnic v zadnjih petdesetih letih ter postavljajo pred bralca razmislek o razvoju fakultete v prihodnje. Poleg prispevkov avtorjev s Fakultete za varnostne vede smo objavili tudi recenzije uglednih strokovnjakov s področja družboslovja, kriminologije in forenzične psihologije o njihovih pogledih na razvoj varstvoslovja v zadnjih petdesetih letih.
Keywords: Fakulteta za varnostne vede, jubilej, 50 let, raziskovanje, znanstveni razvoj, varnostne vede
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 612; Downloads: 37
 Full text (6,67 MB)
This document has many files! More... |
4. Vojaška obveščevalna dejavnost med ameriško vojno za neodvisnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeManca Petrovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je orisati uporabo elementov vojaške obveščevalne dejavnosti v kontekstu ameriške vojne za neodvisnost in ugotoviti, ali so ti odločilno prispevali k zmagi Američanov. Razloženi so vzroki in potek vojne, katere posledice so se pokazale po vsem svetu. Opisani so ameriški in britanski pristopi do uporabe vohunov v vojaške namene med konfliktom. Nazadnje so ti pristopi primerjani na podlagi zapisov kitajskega stratega Sun Cuja v delu Umetnost vojne. Na podlagi preučenih zapisov je ugotovljeno, da so tako Američani kot Britanci med vojno redno uporabljali prikrite metode delovanja in pridobivanja informacij. Pokazalo pa se je, da so Američani pri večjih taktičnih premikih pogosteje uporabljali zvijače, ki so jih osnovali na tajno pridobljenih informacijah. Britanci so imeli več težav z uporabo vojaške obveščevalne dejavnosti, saj je med generali prevladovala miselnost, da je uporaba vohunov v vojni nečastna in nepotrebna. Iz tega sledi zaključek, da je uporaba prikritih metod delovanja in pridobivanja informacij med ameriško vojno za neodvisnost odločilno prispevala k zmagi Američanov. Ugotovljeno je bilo tudi, da med ameriško vojno za neodvisnost nista obe strani uporabljali vseh pet vrst vohunov, omenjenih v Umetnosti vojne generala Sun Cuja. Zagotovo so jih uporabili le Američani. Do danes namreč še ni dokazov, da bi Britanci uporabljali »mrtve vohune«.
Keywords: diplomske naloge, vojaška obveščevalna dejavnost, vohuni, vojna, ameriška vojna za neodvisnost
Published in DKUM: 06.05.2022; Views: 921; Downloads: 152
Full text (756,25 KB) |
5. Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi : magistrsko deloAljaž Osrajnik, 2021, master's thesis Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published in DKUM: 08.06.2021; Views: 974; Downloads: 86
Full text (4,81 MB) |
6. Uporaba medijev v obveščevalne namene : tajne operacijeAjda Potočnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zamisel o organizaciji, ki nadzira ume in misli posameznikov in množic, jih potiska k določeni ideologiji in določenim življenjskim odločitvam, se lahko zdi kot absurdna zarota ali kot znanstvena fantastika. Vendar za nekatere zagotovo ni presenetljivo odkritje, da korporacije, organizacije in politiki lahko manipulirajo javno mnenje, da bi ustrezali določeni agendi. Poleg tega je znano, da so vladne organizacije, kot je ameriška Centralna obveščevalna agencija (angl. Central Intelligence Agency – CIA), nadzorovale in manipulirale misli civilistov. Ta teorija zarote se je pokazala za resnično v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA.
Obveščevalne službe imajo že dolgo povezave z novinarji. Ta skrita dejavnost nekaterih novinarjev je dosegla svoj vrhunec v hladni vojni. Uporaba novinarstva za obveščevalne namene pa je nekoliko sporna. Takšna praksa je razlog, da mnoge v tujini delujoče novinarje sumijo vohunjenja. Podobne polemike so obkrožale tudi uporabo antropologov in arheologov kot krinko za obveščevalne operativce.
Kot primer politične propagande, v kateri so mediji sodelovali z obveščevalno službo, je v diplomskem delu predstavljen Münzenbergov aparat. Willi Münzenberg je bil izredno pomemben dejavnik v politiki na začetku 20. stoletja. Kot eden od organizatorjev in ustanoviteljev Komunistične internacionale (v nadaljevanju Kominterne) in kot voditelj v zgradbi marksistično-leninistične moči zunaj Rusije je igral še posebej vplivno vlogo v zarotah, manevriranju, propagandi in tajnih političnih dejavnostih. V določenem pomenu je bil Münzenbergov aparat, prav tako kot kateri koli drugi dejavnik, zaslužen za oblikovanje političnih stališč v 30. letih prejšnjega stoletja.
Keywords: diplomske naloge, tajne operacije, medijska manipulacija, propaganda, Mockingbird, Münzenberg
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1088; Downloads: 135
Full text (512,86 KB) |
7. Politični razkol v Republiki Venezueli : Vzroki in razkorak med medijsko prikazanim in realnim stanjemTim Zemljič, Tisa Zavrtanik Drglin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Že od samega začetka bolivarske revolucije, ki je konec 20. stoletja spremenila politično situacijo v Venezueli, je prisotno protivladno gibanje, ki ne podpira socialističnih ukrepov, značilnih za novo vlado. Opozicija se je skozi leta okrepila, za Venezuelo so postali značilni nasilni protesti, očitki nedemokratičnih volitev in represivnosti vlade. Temu sta se pridružili tudi ekonomska in humanitarna kriza, ki sta državo močno oslabili.
Januarja 2019 je politična kriza dosegla svoj vrh, ko se je Juan Guaido samooklical za predsednika republike Venezuele, čeprav je bil za pozicijo v letu 2018 izvoljen Nicolas Maduro. Guaidojeva poteza je izhajala iz očitkov vladi, da naj bi prirejala volitve in delovala nedemokratično, kar pomeni, da opozicija Nicolasa Madura ne priznava. Posledično je prišlo do stanja dvojne vladavine in mednarodno se je postavilo vprašanje: Ali Juana Guaidoja prepoznamo kot legitimnega in začasnega predsednika republike Venezuele? Nanj je več držav, vključno z Republiko Slovenijo, odgovorilo z »da«.
Diplomsko delo se najprej sprašuje o vzrokih za nastali politični razkol, jih poskuša analizirati ter jim v nastali situaciji odmeriti težo. Zaradi večkrat zaznanih očitkov, da se stanje v Venezueli bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazujejo mediji, se s pomočjo že ugotovljenih dejstev iz prvega dela naloge, ter ankete, izvedene med prebivalci Venezuele, v drugem delu osredotoča na vprašanje avtentičnosti slike, prikazane s strani nekaterih osrednjih medijev.
V diplomskem delu ugotavljava, da je politična kriza posledica predvsem notranjih dejavnikov, kot so korupcija, upravljanje ekonomije, humanitarna kriza in izvajanje volitev. Nadalje ugotavljava, da mediji, kot močno orodje pri ustvarjanju javnega mnenja, vplivajo na to, kako mednarodna javnost doživlja politično situacijo v Venezueli. Zavračava trditev, da prihaja do medijske propagande.
Keywords: diplomske naloge, politika, Venezuela, nafta, mediji, korupcija
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1434; Downloads: 211
Full text (1,08 MB) |
8. Indikatorji islamistične radikalizacijeKlemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije.
Metode:
Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji.
Ugotovitve:
Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo.
Praktična uporabnost:
Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Keywords: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1220; Downloads: 85
 Link to full text
This document has many files! More... |
9. Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostnikiJanja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru.
Metode:
V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine.
Ugotovitve:
Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji.
Omejitve/uporabnost raziskave
Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate.
Praktična uporabnost:
Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Keywords: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1010; Downloads: 61
Link to full text
This document has many files! More... |
10. Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjevIztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
Metode:
Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin.
Ugotovitve:
Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura).
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Keywords: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1150; Downloads: 61
Link to full text
This document has many files! More... |
