SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Ekonomska analiza čebeljih pridelkov
Ines Kolarić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava zajema ekonomsko analizo osnovnih čebeljih pridelkov: med, cvetni prah, propolis in matični mleček. V ta namen je bil v prvi vrsti razvit simulacijski model z upoštevanimi ustreznimi tehnološkimi podatki za posamezni čebelji pridelek. Model, kot orodje za pomoč pri odločanju čebelarju, je namenjen oceni ekonomsko upravičene ali donosnejše: 1. grosistične prodaje pridelkov in 2. neposredne prodaje potrošnikom. Uporabljene metode v raziskavi so bile naslednje: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Rezultati analize so pokazali, da je prodaja osnovnih čebeljih pridelkov neposredno potrošnikom ekonomsko donosnejša od grosistične prodaje. V nadaljevanju rezultati kažejo, da je pridelava čebeljih pridelkov ekonomsko upravičena, saj je vrednost koeficienta ekonomičnosti pri vseh pridelkih (razen pri medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj) višja od vrednosti 1,00. Analiza je pokazala, da je z ekonomskega vidika najdonosnejša pridelava cvetnega prahu za neposredno obliko prodaje, saj so skupni prihodki cvetnega prahu dosegli vrednost 90.000,00 €, vrednost finančnega rezultata znaša 82.638,90 €, koeficient ekonomičnosti pa je dosegel vrednost 12,23. Na drugi strani je najmanj donosno za čebelarja pridelovanje medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj in za grosistično obliko prodaje, saj koeficient ekonomičnosti znaša le 0,74. Prav tako je analiza pokazala, da je skupno pokritje pri neposredni prodaji višje kot pri grosistični.
Keywords: čebelji pridelki/ simulacijski model/ kalkulacija/ grosistična prodaja / neposredna prodaja
Published: 12.10.2011; Views: 1968; Downloads: 312
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Uporaba ekonomskega optimiranja v govedoreji: razvoj linearnega modela za sestavo krmnih obrokov
Ines Kolarić, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bil razvit linearni model za sestavo krmnih obrokov za vse kategorije govedi na kmetiji. Najprej so bili za potrebe optimizacije razviti kalkulacijski sistemi v obliki simulacijskih modelov za vso domačo krmo. Rezultati so pokazali, da kmetija posluje ekonomsko upravičeno, saj je skupni finančni rezultat vseh proizvodenj na kmetiji pozitiven in znaša kar 38.939,38 €. Iz kalkulacij domače krme so bile pridobljene lastne cene vse uporabljene krme, ki so nato služile za realno oceno krmnih obrokov. Končno so bili razviti posamezni krmni obroki z najnižjimi možnimi stroški ob sočasnem zagotavljanju vseh hranilnih potreb živali. Primerjava trenutnih krmnih obrokov in izračunanih z ´Reševalcem` je pokazala, da so slednji v večini primerov stroškovno nižji od trenutnih. Izjema je le poletni krmni obrok za teleta v začetku pitanja, kjer je strošek trenutnega krmnega obroka enak strošku izračunanega krmnega obroka. Skupni stroški zimskih krmnih obrokov za celotno čredo so bili iz 47,47 €/dan znižani na 32,89 €/dan, kar znaša 14,58 €/dan manj. Prav tako so bili znižani skupni stroški poletnih krmnih obrokov za celotno čredo in sicer iz 36,39 €/dan na 24,83 €/dan, kar pomeni 11,56 €/dan manj. Razvit linearni model za sestavo krmnih obrokov bo predstavljal podporno metodološko orodje za nadaljnje gospodarno vodenje prehrane govedi na kmetiji.
Keywords: optimizacija, ekonomika, govedoreja, krmni obroki
Published: 15.10.2013; Views: 1474; Downloads: 283
.pdf Full text (3,66 MB)

5.
6.
7.
8.
Nemška vadnica za srednje šole
Rudolf Kolarič, 1937

Published: 30.12.2015; Views: 172; Downloads: 20
URL Link to full text

9.
Davčna obravnava izvedenih finančnih instrumentov s poudarkom na obdavčitvi pravnih oseb
Ivo Kolarić, 2016, master's thesis

Abstract: Izvedeni finančni instrumenti so zapleteni finančni instrumenti in so kot taki primerni za izkušene vlagatelje. Slednje vpliva na to, da jih uporabljajo predvsem finančne institucije in večje gospodarske družbe. Prav zaradi nepopolnega poznavanja izvedenih finančnih instrumentov, njihovega vrednotenja in računovodskih načel so družbe, ki s tovrstnimi finančnimi instrumenti trgujejo, izpostavljene precejšnjim finančnim, regulatornim in davčnim tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v ZTFI in predstavljajo velik nabor različnih vrst finančnih instrumentov. Skupno vsem je to, da imamo opraviti s pogodbo, sklenjeno med dvema strankama, kjer se lastništvo s prodajalca na kupca ne prenese takoj, pač pa na neki prihodnji datum, po dogovorjeni ceni in na dogovorjen način in da je njihova vrednost določena na podlagi osnovnega finančnega instrumenta. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je namenjeno tistim vlagateljem, ki v zameno za sprejeto tveganje računajo na višji donos. V omenjeno skupino vlagateljev sodijo tisti, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje in so pripravljeni neprestano spremljati dogajanja na trgu in s tem prepoznavati dejavnike, ki lahko vplivajo na spremembe vrednosti njihovih naložb. Prav zaradi različnih značilnosti posameznih strank, je ključnega pomena njihova razvrstitev med neprofesionalne ali profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke, s čemer se ščiti vlagatelje pred zanje neprimernimi naložbenimi odločitvami. V magistrski nalogi sem analiziral obdavčitev tako z vidika fizičnih, kot z vidika pravnih oseb, pri čemer je poudarek na slednjih. Fizične osebe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti so tako obdavčene v skladu Zakonom o dohodnini in Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Kadar pa tovrstne transakcije opravljajo pravne osebe, je potrebno v prvi vrsti upoštevati računovodske standarde, ki natančno določajo, kako vrednotiti in izkazovati posamezne izvedene finančne instrumente. Posledično njihovo pripoznavanje v računovodskih izkazih vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uvedbo davka na finančne transakcije, ki v obdavčitev zajema tudi izvedene finančne instrumente. Slovenija je sicer pristopila k okrepljenemu sodelovanju, vendar je trenutno mnenja, da izplen omenjenega davka ne bi odtehtal stroškov, potrebnih za izvedbo tovrstne obdavčitve.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, finančne opcije, terminske pogodbe, zamenjava obrestnih mer, valutne zamenjave, zaščita strank, uredba EMIR, obdavčitev izvedenih finančnih instrumento
Published: 10.10.2016; Views: 960; Downloads: 86
.pdf Full text (795,61 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica