1. |
2. |
3. |
4. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru - prvih deset letIvan Krajnc, 2014, review article Abstract: Ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek pedagoškega procesa v študijskem letu 2004/2005 sta tisti pomembni točki v razvoju visokega šolstva in rasti lokalne bolnišnice, ki predstavljata pomembno pridobitev za mariborsko univerzo, zdravstvo, mesto in tudi državo Slovenijo. V letu, ko Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru praznuje deseto obletnico delovanja, in v letu, ko mesto Maribor beleži 850-letnico prve pisne omembe (1164, Castrum Marburch), dobiva jubilej pridih novega mejnika. V desetih letih je Medicinska fakulteta prehodila pot do sodobnega, evropsko primerljivega univerzitetnega študija, se soočila z bolonjsko prenovo in si s preselitvijo v novogradnjo v neposredni bližini temeljne učne baze - današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor - zagotovila podstat za nadaljnji razvoj, zlasti pa za razmah temeljne raziskovalne dejavnosti. Zgovoren je podatek, da je na fakulteti uspešno zaključilo študij več kot 250 zdravnikov, ki v času izjemno težkih družbenih in ekonomskih razmer vse pogosteje iščejo svojo priložnost za delo in strokovni razvoj v tujini, a bi jih doma še kako potrebovali, saj je bil eden od pomembnih razlogov za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji prav izrazito pomanjkanje zdravnikov. Fakulteta je s podiplomskim študijskim programom Biomedicinska tehnologija ponudila tudi sodoben doktorski študij, ki ambicioznim, novih znanj željnim omogoča udejanjanje številnih idej, vse z namenom, da bi omogočili, kar se da kakovostno zdravstveno oskrbo. Več kot štirideset doktorjev znanosti že uresničuje svoje ideje, številni med njimi so se že habilitirali in so naši cenjeni učitelji, ki sledijo svojim predhodnikom. Pred fakulteto so številni izzivi - deset let je za tovrstno ustanovo kratko obdobje, a prerez dosedanjih dosežkov, ki smo jih številni avtorji zbrali v monografiji, katere izid pričakujemo ob prazniku fakultete, vendarle nakazuje tudi nove smeri razvoja. Odličnost na vseh ravneh je tista, ki nas mora delati drugačne, konkurenčne fakultetam z dolgoletno tradicijo, ostati moramo tako s programom kot pedagoškimi pristopi in opremo vedno korak pred drugimi. In pomembno se moramo odpreti v svet. Naloge za novo desetletje ali morda več njih?
Keywords: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, ustanovitev, desetletnica delovanja, nadaljnji načrti
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 158; Downloads: 5
 Full text (258,90 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document! |
5. |
6. |
7. SPREMEMBE HOMEOSTAZE SUBPOPULACIJ CD4+ T LIMFOCITOV IN NJIHOVIH CITOKINSKIH - STAT SIGNALNIH POTI PRI BOLNIKIH S SISTEMSKIM LUPUS ERITEMATOZUSOMAleš Goropevšek, 2018, doctoral dissertation Abstract: UVOD
Sistemski lupus eritematozus (SLE) je sistemska avtoimunska bolezen, pri kateri kombinacija različnih genetskih dejavnikov in vplivov iz okolja pripelje do porušenja imunoregulatornih mehanizmov, ki omogočajo toleranco do lastnih antigenov.
FOXP3+ regulatorni T limfociti (Treg) zavirajo proliferacijo efektorskih T limfocitov in vitro in predstavljajo bistven mehanizem periferne T limfocitne tolerance in vivo.
Interferoni (IFN) tipa I, kot je IFN-alfa in homeostatski citokini, kot je IL-7, vplivajo na proliferacijo in funkcijo tako Treg, kot patogenih FOXP3- konvencionalnih T limfocitov (Tcon). Na T limfocite delujejo preko znotrajceličnih signalnih poti, ki vodijo od površinskih receptorjev do STAT proteinov, ki se po aktivaciji-fosforilaciji na specifičnih tirozinskih ostankih, prenesejo v jedro in nadzirajo številne genetske programe, vključene v nadzor proliferacije in diferenciacije CD4+ T limfocitov.
Namen naše raziskave je bil preučiti STAT signalizacijo v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE in ugotoviti, če so STAT signalna neravnotežja povezana s spremembami cirkulirajočih subpopulacij CD4+ T limfocitov, njihove proliferacije in aktivnosti bolezni.
BOLNIKI IN METODE
Analizirali smo Tcon/Treg subpopulacije, ekspresijo STAT1 proteina (STAT1 MFI) in STAT fosforilacijo (pSTAT) v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE s pomočjo konvencionalne in slikovne pretočne citometrije. Vključenih je bilo 39 bolnikov s SLE, 33 zdravih kontrol in 29 bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA). Aktivnost bolezni SLE smo sledili z določanjem kliničnega indeksa SLEDAI-2000. Z uporabo fosfo-specifične pretočne citometrije je bila naša analiza usmerjena v spremljanje signalinih dogodkov tudi v CD4+FOXP3+ T limfocitih in neposredno primerjavo STAT signalizacije v Tcon in subpopulacijah CD4+FOXP3+ T limfocitov pri bolnikih s SLE. Da smo lahko ocenili odnos med STAT signalnimi spremembami in proliferacijo subpopulacij CD4+ T limfocitov, smo hkrati določali tudi ekspresijo indikatorja proliferacije Ki-67 v Tcon and Treg subpopulacijah.
REZULTATI
Nivoji STAT1 MFI, ki so bili v primerjavi z bolniki z RA in zdravimi kontrolami statistično značilno višji v CD4+ T limfocitih bolnikov s SLE, so bili v statistično značilni pozitivni korelaciji z indeksom aktivnosti bolezni. STAT1 MFI je bil najvišji v CD45RA-FOXP3hi aktivirani Treg (aTreg) subpopulaciji, ki je kazala tudi najvišji fosforilacijski odgovor STAT1 med CD4+ T limfociti in značilno znižanje ekspresije Ki-67 po stimulaciji z rekombinantnim humanim IFN-alfa in vitro. V primerjavi z zdravimi kontrolami so bile pri bolnikih s SLE statistično značilno nižje tako koncentracije aTreg, kot tudi odstotek Ki-67+ celic med aTreg, ki je bil v statistično značilni negativni korelaciji s STAT1 MFI v CD4+ T limfocitih.
CD4+ T limfocite bolnikov s SLE je označevala tudi od IL-7 odvisna STAT5 aktivacija, ki se je kazala z značilno zvišanimi bazalnimi nivoji pSTAT5 v primerjavi s kontrolnima skupinama. Nivoji pSTAT5 so bili statistično značilno višji v Tcon kot v FOXP3+ subpopulaciji CD4+ T limfocitov bolnikov s SLE. V nasprotju z aTreg, so Tcon bolnikov s SLE kazali značilno višjo ekspresijo Ki-67, ki je bila v statistično značilni pozitivni korelaciji z nivoji pSTAT5 v CD4+ T limfocitih.
ZAKLJUČEK
Naši rezultati kažejo, da je ojačana STAT1 signalizacija vpletena v porušeno homeostazo aTreg pri bolnikih s SLE in bi lahko predstavljala tudi potencialni označevalec aktivnosti bolezni.
Od IL-7-odvisna bazalna fosforilacija STAT5, ki je bila značilno višja v Tcon kot v Treg bolnikov s SLE in je bila povezana z ekspresijo Ki-67 v Tcon, pa lahko daje proliferativno prednost Tcon v primerjavi z aTreg. Inhibicija takšne neuravnotežene aktivacije STAT5 bi lahko s selektivnim učinkom na proliferacijo patogenih-konvencionalnih CD4+ T limfocitov ponovno vzpostavila homeostatsko ravnotežje med Tcon in supresivnimi-aktiviranimi Treg in bi lahko predstavljala obetajoč therapevtski pristop pri SLE.
Keywords: avtoimunske bolezni, citokini, interferoni, STAT signalne poti, sistemski lupus eritematozus, CD4+ T limfociti, regulatorni T limfociti
Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 2447; Downloads: 354
Full text (25,93 MB) |
8. Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru MariborAndrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, original scientific article Abstract: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno.
Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika.
Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Keywords: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Published in DKUM: 28.03.2017; Views: 2118; Downloads: 169
Full text (124,03 KB)
This document has many files! More... |
9. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru - prvih deset letIvan Krajnc, 2014, review article Abstract: Ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek pedagoškega procesa v študijskem letu 2004/2005 sta tisti pomembni točki v razvoju visokega šolstva in rasti lokalne bolnišnice, ki predstavljata pomembno pridobitev za mariborsko univerzo, zdravstvo, mesto in tudi državo Slovenijo. V letu, ko Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru praznuje deseto obletnico delovanja, in v letu, ko mesto Maribor beleži 850-letnico prve pisne omembe (1164, Castrum Marburch), dobiva jubilej pridih novega mejnika. V desetih letih je Medicinska fakulteta prehodila pot do sodobnega, evropsko primerljivega univerzitetnega študija, se soočila z bolonjsko prenovo in si s preselitvijo v novogradnjo v neposredni bližini temeljne učne baze - današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor - zagotovila podstat za nadaljnji razvoj, zlasti pa za razmah temeljne raziskovalne dejavnosti. Zgovoren je podatek, da je na fakulteti uspešno zaključilo študij več kot 250 zdravnikov, ki v času izjemno težkih družbenih in ekonomskih razmer vse pogosteje iščejo svojo priložnost za delo in strokovni razvoj v tujini, a bi jih doma še kako potrebovali, saj je bil eden od pomembnih razlogov za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji prav izrazito pomanjkanje zdravnikov. Fakulteta je s podiplomskim študijskim programom Biomedicinska tehnologija ponudila tudi sodoben doktorski študij, ki ambicioznim, novih znanj željnim omogoča udejanjanje številnih idej, vse z namenom, da bi omogočili, kar se da kakovostno zdravstveno oskrbo. Več kot štirideset doktorjev znanosti že uresničuje svoje ideje, številni med njimi so se že habilitirali in so naši cenjeni učitelji, ki sledijo svojim predhodnikom. Pred fakulteto so številni izzivi - deset let je za tovrstno ustanovo kratko obdobje, a prerez dosedanjih dosežkov, ki smo jih številni avtorji zbrali v monografiji, katere izid pričakujemo ob prazniku fakultete, vendarle nakazuje tudi nove smeri razvoja. Odličnost na vseh ravneh je tista, ki nas mora delati drugačne, konkurenčne fakultetam z dolgoletno tradicijo, ostati moramo tako s programom kot pedagoškimi pristopi in opremo vedno korak pred drugimi. In pomembno se moramo odpreti v svet. Naloge za novo desetletje ali morda več njih?
Keywords: ustanovitev, desetletnica delovanja, nadaljnji načrti
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 2043; Downloads: 48
 Link to full text |
10. Novejši biooznačevalci in spremljanje znotrajceličnih signalnih poti pri avtoimunskih boleznihAleš Goropevšek, Evgenija Homšak, Maksimiljan Gorenjak, Ivan Malešič, Ivan Krajnc, Avrelija Cencič, 2008, review article Abstract: Izhodišča: Avtoimunske in kronične vnetne bolezni se še vedno pogosto zdravijo le z nespecifično imunosupresijo, ki ne prinaša ozdravitve. Spoznanje, da so citokini TNF in IFN-alfa bistveni v patogenezi bolezni, kot sta revmatoidni artritis in sistemski lupus eritematozus, pomeni napredek v razumevanju avtoimunskih bolezni. Znotrajcelične signalne poti, ki se aktivirajo kot odgovor na te klinično pomembne citokine, prenašajo signale s kinazno fosforilacijo proteinov in so bistvene za delovanje celic imunskega sistema. Malo je znanega o spremembah teh signalnih poti pri avtoimunskih boleznih. Nedavne klinične raziskave so pokazale, da se spoznanja iz živalskih modelov ne morejo neposredno prenesti na človeka. Za spremljanje aktivnosti bolezni in napoved odziva na novejše zdravljenje je potrebno razviti nova orodja za spremljanje humanega imunskega odziva. Obetajoče orodje v prihodnosti so novo odkriti biomarkerji. Še več si obetamo od pristopov, ki temeljijo na spremljanju signalnih poti na celični ravni.
Zaključki: Razviti so bili biokemični analizni sistemi, ki temeljijo na pretočni citometriji in omogočajo profiliranje kinaz in fosfoproteinov na ravni posameznih celic. To bo omogočilo študije signalnih poti pri avtoimunskih in kroničnih vnetnih boleznih, saj so analizni sistemi prilagojeni prav celicam imunskega sistema, npr. v periferni krvi. Prvi rezultati kažejo značilne fosfo-signature citokinov (interferonov) v imunskih celicah bolnikov s SLE. Možnost spremljanja signalnih poti na celični ravni lahko prinese razvoj novih diagnostičnih možnosti, predvsem za spremljanje aktivnosti bolezni in vodenja zdravljenja. Rezultati študij pa lahko nakažejo tudi nove tarče, bolj specifičnega in manj toksičnega, zdravljenja z inhibitorji kinaz.
Keywords: SLE, pretočna citometrija, citokinske signalne poti, IFN-alfa
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2328; Downloads: 110
Full text (142,68 KB)
This document has many files! More... |
