| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Horizontalni neposredni učinek določb Listine EU o temeljnih pravicah v luči novejše sodne prakse Sodišča EU
Iris Štelcar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z analizo sodne prakse Sodišča EU proučuje vprašanje horizontalnega neposrednega učinka določb Listine EU o temeljnih pravicah. Od uveljavitve Lizbonske pogodbe je Listina del primarne zakonodaje EU. Glede na možnost neposrednega sklicevanja na določbe ustanovnih pogodb EU v primeru spora med posamezniki se odpira vprašanje, ali se lahko temeljna načela prava EU, ki jih je Sodišče EU razvilo na tem področju, uporabijo tudi za določbe Listine. Ključno vprašanje je, ali lahko imajo tudi določbe Listine neposredni učinek, ki ga je Sodišče EU že v zadevi 26/62, Van Gend & Loos, priznalo pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU. To vprašanje je izjemno zanimivo glede horizontalnega neposrednega učinka določb Listine, še posebej v luči dejstva, da so bile temeljne pravice tradicionalno razumljene kot ščit posameznikov proti državi in ne proti drugim posameznikom. Izhodiščno težavo povzroča 51. člen Listine, ki kot naslovnike, ki jih zavezujejo njene določbe, ob institucijah EU in državah članicah izrecno ne predvideva tudi posameznikov. Z namenom okrepitve varstva temeljnih pravic v EU je Sodišče EU zavrnilo restriktivno razlago omenjene določbe in pravicam iz Listine, ki so dovolj kakovostne, dopustilo horizontalni neposredni učinek. Ta odločitev še ne pomeni, da se lahko vsi posamezniki v zasebnopravnem sporu sklicujejo na katerokoli temeljno pravico iz Listine, ampak mora le-ta biti samozadostna in zavezujoča. Če je namreč konkretna določba zavezujočega značaja, jasna in nepogojna, je zato, da bi se lahko posamezniki v medsebojnem sporu sklicevali nanjo, ni treba konkretizirati z določbami prava EU ali nacionalnega prava. Odločilen vpliv na obravnavan razvoj sodne prakse sta imeli združeni zadevi C-569/16 in C-570/16, Bauer et al, kjer se je vprašanje horizontalnega neposrednega učinka drugega odstavka 31. člena Listine pojavilo zaradi nepravilnega prenosa 7. člena Direktive 2003/88 v nemški pravni red. Ta sodba Sodišča EU daje nacionalnim sodiščem novo evropsko razsežnost, saj bodo morali sodniki v določenih okoliščinah nacionalno zakonodajo »dati na stran«, da bi zagotovili učinkovito varstvo pravic iz Listine.
Keywords: primarno pravo Evropske unije, Listina EU o temeljnih pravicah, temeljne socialne pravice, horizontalni neposredni učinek, združeni zadevi C-569/16 in C-570/16, Bauer et al.
Published: 17.12.2019; Views: 164; Downloads: 42
.pdf Full text (747,29 KB)

2.
INSTITUCIONALNA ZASNOVA EVRAZIJSKE UNIJE
Iris Štelcar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava Evrazijsko unijo kot mednarodno organizacijo, ustanovljeno z namenom sodelovanja med nacionalnimi gospodarstvi držav članic, ki zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Članstvo državam članicam zagotavlja ohranitev njihove suverenosti in enakovredno obravnavanje ter od njih zahteva uskladitev politik na vseh področjih sodelovanja. Nastala je 29. maja 2014, s Pogodbo o vzpostavitvi Evrazijske unije, ki so jo podpisali predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, vendar je s svojim delovanjem pričela šele 1. januarja 2015. Poleg omenjenih držav podpisnic ustanovne pogodbe sta njeni državi članici še Armenija in Kirgizistan. Čeprav je organizacija relativno mlada, se države med seboj zelo dobro poznajo, saj so v prejšnjem stoletju sestavljale Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Evrazijska unija je zelo dobro razvita, saj so Rusija, Belorusija in Kazahstan že leta 2010 vzpostavile skupno carinsko tarifo in odpravile mejne kontrole, leta 2012 so vzpostavile enotno gospodarsko območje in ustanovile Evrazijsko ekonomsko Komisijo, sestavljeno iz Sveta Komisije in Upravnega odbora Komisije, ki skrbi za delovanje in razvoj organizacije. V diplomskem delu izpostavljam tudi ostale institucije Evrazijske unije, in sicer Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet in Sodišče Evrazijske unije, ki delujejo v okviru pristojnosti, dodeljenih s strani Pogodbe o vzpostavitvi Evrazijske unije in mednarodnih pogodb Evrazijske unije. Že na podlagi podobnega poimenovanja institucij kot v Evropski uniji lahko ugotovimo, da je omenjena organizacija služila kot model pri ustanovitvi Evrazijske unije, zato v diplomskem delu primerjam značilnosti in pravne akte obeh unij. Kljub uspešnemu začetku in dejstvu, da je Evrazijska unija največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina na svetu ter pomembna proizvajalka jekla in električne energije, prihodnost Evrazijske unije naj ne bi bila tako svetla. Njena slaba stran je velika razlika v gospodarstvih držav članic, kar dokazuje dejstvo, da je gospodarstvo Evrazijske unije v veliki večini odvisno od ruskega gospodarstva. Naslednja slabost, na katero namiguje veliko nasprotnikov Evrazijske unije, je, da ne gre za ekonomsko povezavo držav, ampak za politično, saj naj bi pri njeni ustanovitvi šlo za željo Rusije po ponovnem oblikovanju Sovjetske zveze, kar ruski predsednik Vladimir Putin, zanika. Diplomsko delo zaključujem z zastavljenimi cilji Evrazijske unije, ki jih bodo države članice skušale doseči v prihodnosti in s preverjanjem tez, ki sem si ju postavila pred začetkom raziskovanja problema diplomskega dela.
Keywords: Evrazijska unija, Pogodba o vzpostavitvi Evrazijske unije, Evrazijska ekonomska Komisija, Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet, Sodišče Evrazijske unije, Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, carinska unija, enotno gospodarsko območje.
Published: 19.09.2016; Views: 845; Downloads: 108
.pdf Full text (761,20 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica