| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 623
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
72.
73.
VPLIV RAČUNOVODSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA DELO VODSTVENIH DELAVCEV V OSNOVNI ŠOLI
Irena Pečnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Računovodski informacijski sistem Prve osnovne šole Slovenj Gradec. Da bi lahko analizirali ta sistem, smo izhajali iz utemeljitve, da je RIS sestavni del poslovno informacijskih sistemov. Preučili smo, kaj so informacijski sistemi, kaj pomeni informacija, ki je pravzaprav osnovna enota vsebine teh sistemov. Raziskali smo, katere in kakšne informacijske sisteme poznamo v šolstvu, kako so le-ti med seboj povezani in kakšne možnosti za delo nudijo izvajalcem ter uporabnikom izobraževalnega sistema. Podrobno smo se osredotočili na predstavitev Prve osnovne šole Slovenj Gradec in njenega računovodsko informacijskega sistema. Preučili smo delovne vsebine vodstva na letnem, mesečnem, tedenskem kot tudi dnevnem nivoju in pri tem analizirali, kako pogosto in katere podatke računovodsko informacijskega sistema vodstvo potrebuje pri svojem delu. Naše ugotovitve so, da je računovodski informacijski sistem Prve osnovne šole Slovenj Gradec v primerjavi z obstoječimi računovodsko informacijskimi sistemi zelo dodelan sistem, vendar vodstvu in računovodstvu ne nudi dovolj podpore za razvejano dejavnost, ki se poleg glavne dejavnosti, tj. pouka, izvaja v obliki interesnih dejavnosti, šol v naravi, kulturnih prireditev, tekmovanj, organizacije šolske prehrane, izobraževanja zaposlenih, projektov in številnih drugih dejavnosti. S pomočjo stroškovnih mest se vsem tem aktivnostim sicer uspešno sledi, vendar je potrebno vsako dejavnost posebej analitično načrtovati z dodatnimi preglednicami. Delo za analitične vsebine se ročno načrtuje tako z vidika finančnih načrtovanj, s katerimi se predvidi vir financiranja, kot tudi z vidika nefinančnih – vsebinskih podatkov. Pri preučitvi informacijskega sistema smo ugotovili tudi, da nekatere podatke vnašamo podvojeno, in sicer v različne informacijske sisteme. Naš sklep se nanaša na ugotovitev, da bi bila dolgoročno najučinkovitejša rešitev povezava informacijskih sistemov na osnovni šoli v en celovit sistem, katerega smo na osnovi preučene literature poimenovali Poslovni obveščevalni sistem šole. S takim sistemom bi bilo vodstvu omogočeno učinkovito načrtovanje dela ter koordinacija z vsemi kadri šole, z ustanoviteljem, resornim ministrstvom in z zunanjimi partnerji. Prav tako bi vodstvo z enega mesta imelo pregled nad vsebino dela in bi bilo v vsakem trenutku seznanjeno s stopnjo realizacije oziroma zaključkom dela.
Keywords: računovodski informacijski sistem, poslovno informacijski sistem, informacija, informacijski sistemi v šolstvu, poslovno obveščevalni sistem.
Published: 21.07.2014; Views: 696; Downloads: 170
.pdf Full text (864,28 KB)

74.
75.
76.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Keywords: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Published: 19.02.2010; Views: 2527; Downloads: 306
.pdf Full text (1,19 MB)

77.
78.
IZBIRA MATERIALA ZA KONTROLO KAKOVOSTI POTENCIALA ZETA TRDNIH POVRŠIN
Manuela Rudaš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: IZBIRA MATERIALA ZA KONTROLO KAKOVOSTI POTENCIALA ZETA TRDNIH POVRŠIN Povzetek Zanesljive rezultate meritev lahko zagotovimo le z brezhibnim delovanjem merilnih naprav, katerih zmogljivost pa se s časom in uporabo slabša. Pravilno delovanje merilne naprave lahko preverimo z referenčnim materialom. Tudi elektrokinetični analizator SurPASS, ki je na tržišču relativno kratek čas, je podvržen različnim vplivom in potrebuje material za kontrolo kakovosti potenciala zeta. Instrument SurPASS namreč omogoča merjenje pretočnega toka, s katerim določimo t.i. potencial zeta, ki določa stanje površinskega naboja na mejni površini trdnega telesa in tekočine. Izbire trdnega materiala z ravno površino, ki je primeren za merjenje v merilni celici CLC, smo se lotili z meritvami časovne odvisnosti potenciala zeta na polimerih (PTFE, PES in PET) ter steklu. Najbolj stabilne meritve dajeta vzorca PES in PET, ki sta glede na dobljene rezultate konstante hitrosti nabrekanja tudi najbolj hidrofobna. Zato smo meritve nadaljevali na teh dveh materialih. Statistična analiza rezultatov teh meritev nakazuje na homogenost obeh materialov, čeprav v nekaterih primerih daje prednost materialu PES, spet drugič PET. Takšne nasprotujoče si rezultate meritev lahko pripišemo tudi napakam v meritvah (omočenost nemerjene površine vzorca v CLC) in ne nujno nehomogenosti materiala.
Keywords: Ključne besede: referenčni material, polimerni materiali, elektrokinetične lastnosti, pretočni tok, potencial zeta
Published: 02.12.2010; Views: 2011; Downloads: 121
.pdf Full text (2,23 MB)

79.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI KASAZE V OBDOBJU NADGRADNJE
Mateja Podpečan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Čiščenje odpadne vode vpliva na kakovost vodnih virov. Za naselja Spodnje Savinjske doline je zgrajena Centralna čistilna naprava Kasaze, ki služi za čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod. Decembra 2008 se je zaradi spremenjene slovenske zakonodaje na področju varovanja okolja in predvsem zaradi preobremenjenosti obstoječe CČN Kasaze pričela izvajati nadgradnja in posodobitev (Projekt Žalec) in sicer iz 18.750 PE na 60.000 PE. Dokončno nadgrajena CČN bo zajemala tehnologijo za razgradnjo ogljikovih spojin iz odpadne vode vključno z nitrifikacijo, denitrifikacijo in defosfatizacijo ter anaerobno stabilizacijo blata z dehidracijo in končnim odvozom blata. V obdobju nadgradnje od začetka marca do konca septembra 2010 je obratovala delna linija vode, linija blata pa še ni bila posodobljena. V tem času smo preučevali učinkovitost delovanja CČN Kasaze glede na rezultate dnevnih analiz na vtoku in iztoku CČN ter blata. Poleg tega smo na podlagi opravljenih meritev določali učinke čiščenja z merjenjem KPK, BPK5, celotnega dušika in celotnega fosforja. Čeprav je tehnologija čiščenja odpadne vode v obdobju nadgradnje zajemala le mehansko in biološko čiščenje ter proces nitrifikacije, smo na osnovi analiznih rezultatov ugotovili, da je učinkovitost delovanja CČN Kasaze ustrezna. Učinki čiščenja, ki smo jih za parametra KPK in BPK5 določili v omenjenem obdobju, dosegajo visoke vrednosti; od 94 % do 98 %. Učinek čiščenja celotnega dušika se je gibal od 78 % do 96 %, celotnega fosforja pa od 82 % do 95 %. Rezultati so pokazali, da je CČN Kasaze v obdobju nadgradnje dosegala zakonsko predpisane mejne vrednosti.
Keywords: biološko čiščenje, nitrifikacija, odpadna voda, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Published: 08.09.2011; Views: 2601; Downloads: 644
.pdf Full text (2,53 MB)

80.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z MODIFICIRANIM MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Aleksandra Petrovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila popolna denitrifikacija pitne vode (odstranitev nitratov) ob uporabi pilotne naprave, modificiranega membranskega bioreaktorja Zenon ZW 10. Aktivnemu blatu je bil kot vir ogljika dodan sladkor saharoza v ustreznem razmerju C/N. Pred, med in po obdelavi pitne vode so bili spremljani naslednji fizikalno-kemijski parametri: pH, temperatura, motnost, absorbanca pri 254 nm, koncentracija kisika, prevodnost, kemijska potreba po kisiku (KPK), celotni organski ogljik (TOC), vsebnost nitratnih ionov, vsebnost nitritnih ionov, koncentracija aktivnega blata (MLSS) ter koncentracija hlapnih suspendiranih snovi (MLVSS). Osrednji cilj naloge je bila določitev optimalnih procesnih pogojev obratovanja in ob tem ugotoviti ustreznost uporabe saharoze kot vira ogljika. Na osnovi analiz fizikalno-kemijskih parametrov in analize aktivnega blata so bili za dan sistem določeni ustrezen vtok, obtok, optimalno razmerje C/N, izračunana je bila tudi hitrost denitrifikacije. V šestih ciklih obratovanja (različnih časovnih intervalov) pri različnih pogojih in parametrih obratovanja, ki so se spreminjali glede na dosežene rezultate, so bili doseženi sledeči optimalni pogoji obratovanja: razmerje C/N za saharozo 2,5/1, vtok vode 17 mL/min, obtok 85 mL/min. Specifična hitrost denitrifikacije je v ciklu s temi pogoji v povprečju znašala 0,0226 d-1, učinkovitost odstranjevanja nitrata (učinkovitost denitrifikacije) pa je bila 99,36 %.
Keywords: denitrifikacija, membranski bioreaktor (MBR), pitna voda, saharoza
Published: 08.09.2011; Views: 2241; Downloads: 363
.pdf Full text (2,33 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica