| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 623
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
SINTRANJE IN STEREOLOŠKA ANALIZA MIKROSTRUKTURE ELEKTROKALORIČNE KERAMIKE NA OSNOVI Pb(Mg1/3Nb2/3)O3 -PbTiO3
Aleksander Matavž, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo po različnih časih sintranja pri 1200 °C pripravili keramiko na osnovi 0,65Pb(Mg1/3Nb2/3)O3–0,35PbTiO3, ki izkazuje dobre elektrokalorične lastnosti. Opravili smo stereološko analizo mikrostrukture in izmerili dielektrične, feroelektrične in piezoelektrične lastnosti. Namen dela je bil pripraviti vzorce z različno velikostjo zrn in porazdelitvijo velikosti zrn in izmeriti snovne funkcijske lastnosti. Iz mešanice kovinskih oksidov v ustreznem stehiometrijskim razmerju smo z mehanokemijsko aktivacijo v visokoenergijskem planetarnem mlinu pripravili keramični prah. Z rentgensko fazno analizo smo pokazali, da prah sestavlja le perovskitna faza. Srednja velikost delcev prahu je bila 0,325 µm. Z meritvijo skrčka stisnjene tablete, v odvisnosti od temperature, smo v segrevalnem mikroskopu določili temperaturno območje sintranja. Z različno dolgimi časi sintranja pri 1200 °C, od 0,1 ure do 16 ur, smo pripravili štiri vzorce. Rentgenska fazna analiza je pokazala, da je v sintranih vzorcih prisotna perovskitna faza, vendar smo v spektrih vzorcev zasledili prisotnost sledov piroklorne faze, katere delež se z daljšanjem časa sintranja povečuje. Relativna gostota se je s časom sintranja zmanjševala, od 98,1 % za vzorec sintran 0,1 uro, do 93,3 % za vzorec sintran 16 ur. S stereološko analizo mikrostrukture smo ugotovili, da se velikost zrn z daljšanjem časa povečuje. S preprosto linearno enačbo smo zapisali funkcijo velikosti zrn po času sintranja v časovnem intervalu od 0,1 do 16 ur. Mikrostruktura in gostota keramike vplivata na relativno dielektričnost pred polarizacijo 4300 in po polarizaciji 5670, remanentno polarizacijo 30,1 µC/cm2, koercitivno polje 5,7 kV/cm in piezoelektrični koeficient d33 600 pC/N. Slednje vrednosti je izkazala keramika, sintrana 8 ur, z relativno gostoto 96,2 % in srednjo velikostjo zrn 3,20 ± 1,63 µm.
Keywords: PMN, PT, mehanokemijska sinteza, sintranje, mikrostruktura, stereološka analiza, dielektričnost
Published: 06.09.2013; Views: 1771; Downloads: 148
.pdf Full text (8,07 MB)

32.
VPLIV REAKCIJSKIH PARAMETROV NA SINTEZE BAKROVIH SULFIDOV S SONOKEMIJSKO METODO
Mateja Živko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Sonokemija je raziskovalno področje kemije, pri kateri reakcije potekajo pod vplivom ultrazvoka. Obširno se trenutno uporablja pri pripravi novih materialov z neobičajnimi lastnostmi. Sinteze nanodelcev kovinskih halkogenidov so v zadnjem času dosegle vrhunec na področju raziskovanja in so še vedno pomemben predmet raziskovanja zaradi svojih termoelektričnih, polprevodniških in optičnih lastnosti Namen moje diplomske naloge je izvedba sintez bakrovih sulfidov (CuxSy) s sonokemijsko metodo in analiza produktov. Pri sintezah sem spreminjala različne parametre, kot so vrsta topila, jakost amplitude sonificiranja, množinska razmerja bakra in žvepla, vir bakra in žvepla ter čas sonificiranja. Dobljene vzorce sem analizirala z rentgensko praškovno difrakcijo. Spremljala sem maso produkta, videz produkta, velikost delcev določenih s Scherrerjevo enačbo ter vrsto produkta. Bakrovi sulfidi so zanimivi zaradi svoje sposobnosti tvorbe spojin z različno stehiometrijo in različnimi valenčnimi stanji. Bakrovi sulfidi se uporabljajo za trdne stabilne solarne celice, elektrode in selektivne radiacijske filtre, medtem ko se tanki sloji bakrovih sulfidov uporabljajo kot glavni material v plinskih senzorjih, ki zaznavajo amoniak.
Keywords: Sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, bakrov sulfid.
Published: 11.09.2013; Views: 1189; Downloads: 70
.pdf Full text (2,62 MB)

33.
SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4 NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO
Barbara Petovar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature. Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev. Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.
Keywords: magnetni nanodelci, sol-gel metoda, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, hipertermija
Published: 05.09.2013; Views: 1306; Downloads: 183
.pdf Full text (1,88 MB)

34.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV ŽELEZOVIH OKSIDOV S PREVLEKO IZ ZLATA
Mateja Arnuš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza magnetitnih (Fe3O4) oziroma maghemitnih (γ–Fe2O3) magnetnih nanodelcev s postopkom soobarjanja, sinteza nanodelcev silike po Stöberjevi metodi in poskus oblačenja teh delcev s prevleko iz zlata. Nanodelci zlata namreč zagotavljajo primerno površino, na katero se lahko pripenjajo različne zdravilne učinkovine za zdravljenje rakavih obolenj. Pri sintezah železovih oksidov smo spremljali vpliv vrste železovih soli na lastnosti nanodelcev. Pri nanašanju prevleke iz zlata smo zasledovali uporabo različnih reducentov, čas redukcije in količino dodanega HAuCl4. Za kvalitativno karakterizacijo sintetiziranih produktov in prevleke smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) smo opazovali spreminjanje velikosti, polidisperznega indeksa in zeta potenciala nanodelcev silike. Vezavo posameznih funkcionalnih skupin na nanodelce železovih oksidov smo spremljali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo določili morfologijo sintetiziranih nanodelcev in opazovali uspešnost vezave prevleke iz zlata.
Keywords: metoda soobarjanja, magnetni nanodelci γ–Fe2O3/Au, silika, površinska obdelava, biomedicinske aplikacije
Published: 10.09.2013; Views: 1591; Downloads: 162
.pdf Full text (3,56 MB)

35.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Keywords: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Published: 09.05.2014; Views: 1637; Downloads: 221
.pdf Full text (3,53 MB)

36.
Sonokemijske sinteze sulfidov izbranih kovin 4. periode periodnega sistema
Jernej Simonič, 2014, master's thesis

Abstract: Namen našega magistrskega dela je bil s pomočjo sonokemijske sonde izvesti sonokemijske reakcije med reagenti, ki so vir izbranih prehodnih kovin (mangana, železa, kobalta in niklja) in reagenti, ki vsebujejo žveplo ter pri tem dobiti končen produkt kovinske sulfide. S spreminjanjem reagentov, amplitude in časa sonificiranja smo dosegli sinteze produktov kovinskih sulfidov različnih stehiometrij, prav tako se je spreminjala velikost delcev in izkoristki reakcij. Dokazali smo, da različne prehodne kovine različno reagirajo z reagenti, ki so vir žvepla. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično metodo, ki nam je dodatno služila kot metoda za izboljšanje lastnosti produkta (boljšo kristaliničnost), ter transmisijsko elektronsko mikroskopijo. V teoretičnem delu je zapisan pregled strokovne in znanstvene literature s področja sonokemijskih sintez kovinskih sulfidov, selenidov in teluridov. Prav tako so opisani kovinski sulfidi, njihove lastnosti in uporaba, saj so zaradi slednjega predmet številnih raziskav, da bi našli preprostejše in varčnejše načine za njihovo sintezo.
Keywords: sonokemija, kovinski sulfidi, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Published: 19.06.2014; Views: 1173; Downloads: 112
.pdf Full text (6,95 MB)

37.
ODSTRANJEVANJE ARZENA IN KROMA IZ VODE Z MAGHEMITNIMI NANOSTRUKTURAMI
Urška Jančič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil s topotaktično transformacijo lepidokrokita sintetizirati dvodimenzionalne magnetne maghemitne nanostrukture, jih okarakterizirati z XRD in BET metodo ter preučiti njihovo uporabo za adsorpcijo As(III) in Cr(VI) ionov iz vode. Pripravljene maghemitne nanostrukture smo suspendirali v vodi z znano koncentracijo As(III) in Cr(VI) ionov. S spreminjanjem različnih eksperimentalnih parametrov (mase adsorbenta, pH, časa, koncentracije As(III) in Cr(VI) ionov) smo ugotavljali učinkovitost maghemitnega nanoadsorbenta za odstranjevanje As(III) in Cr(VI) ionov iz vode. Rezultati kažejo, da smo uspešno sintetizirali maghemitne nanostrukture, katerih BET površina je 118,79 m2/g, volumen por 0,258 cm3/g in povprečni premer por 8,684 nm. Pripravljeni maghemitni nanoadsorbent ima zelo dobre adsorpcijske sposobnosti za odstranjevanje As(III) ionov, manj primeren je za odstranjevanje Cr(VI) ionov. Adsorpcija poteka hitro, pri optimalnih pogojih se ravnotežje vzpostavi že po 20 minutah in takrat je učinkovitost adsorpcije As(III) ionov najmanj 90 %. Zaradi magnetnih lastnosti adsorbenta je možna tudi njegova ponovna uporaba.
Keywords: arzen, krom, maghemitne nanostrukture, adsorpcija, nanomateriali, čiščenje vode
Published: 22.09.2014; Views: 1178; Downloads: 234
.pdf Full text (4,19 MB)

38.
PROIZVODNJA FORMALINA NA OKSIDNEM KATALIZATORJU
Sandra Žunič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge, smo izvedli raziskovalno nalogo proizvodnje formalina na oksidnem katalizatorju. Proces proizvodnje formalina poteka v podjetju Nafta Petrochem, d.o.o. Za industrijsko proizvodnjo formalina obstajata dva procesa. Oba procesa imata enako začetno vstopno surovino, metanol. Prvi proces poteka s srebrovim katalizatorjem, zato ga imenujemo srebrov proces. V diplomski nalogo smo dali poudarek drugemu procesu, tako imenovanemu oksidnemu procesu. Proizvodnja formalina poteka v Nafti Petrochem zgolj po oksidnem postopku, kateri temelji na uporabi kovinsko-oksidnega katalizatorja in sveže vode. Cilj diplomske naloge je bila modifikacija proizvodnje formalina v absorpcijskem delu proizvodnje. Trenutna proizvodnja poteka tako, da v absorpcijski del proizvodnje dovajajo svežo vodo. V modifikaciji smo uporabili prečiščeno odpadno vodo, ki jo podjetje Nafta Petrochem, d.o.o zavrže kot odpadni produkt drugega procesa. Procesa smo simulirali z uporabo programa Aspen Plus. Odpadna voda vsebuje določene količine metanola in ogljikovega dioksida, ki nimata vpliva na absorpcijski del. Med proizvodnjo se sprosti veliko toplotnega toka, kar se uporabi za proizvodnjo pare. Za proces proizvodnje formalina smo izvedli še toplotno integracijo in ekonomsko analizo.
Keywords: absorpcija, formalin, odpadna voda, Aspen Plus, oksidni proces
Published: 11.09.2014; Views: 1041; Downloads: 51
.pdf Full text (1,97 MB)

39.
RAZISKAVA PRETVORBE NATRIJEVEGA SILIKATA IZ AMORFNE V KRISTALINIČNO STRUKTURO
Matej Kociper, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Gradniki so poleg surfaktantov najpomembnejša sestavina pralnih praškov. Njihova vloga je mehčanje vode z izločanjem kalcijevih in magnezijevih ionov, ki povzročajo trdoto vode. Tako pripravijo okolje, potrebno za učinkovito delovanje surfaktantov, ker le-ti slabo delujejo v trdi vodi. Surfaktanti so ključni pri procesu pranja, saj zmanjšujejo površinsko napetost vode in omogočajo omočitev površine. Dandanes se v industriji pralnih praškov uporabljajo ekološko prijazni zeoliti v kombinaciji z drugimi gradniki. Razvoj pralnih sredstev gre v smeri uporabe vodnih stekel, natančneje natrijevega disilikata, ki se je izkazal kot multifunkcionalni gradnik za proizvodnjo kompaktnejšega detergenta in je poleg tega tudi biorazgradljiv material. V diplomskem delu smo se osredotočili na kapaciteto ionske izmenjave in fazne pretvorbe natrijevega disilikata. S kalciniranjem smo pridobili kristalinični natrijev disilikat, ki smo ga poimenovali plastni silikat Silkem (PSS). Proučili smo vpliv temperature in nasipne teže materiala na Ca- in Mg-kapaciteto. Kapaciteto smo povezali z nastankom posameznih faz, ki so jih pokazale analize rentgenske praškovne difrakcije.
Keywords: silikati, vodno steklo, natrijev disilikat, kalciniranje, Ca- in Mg-kapaciteta, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Published: 22.09.2014; Views: 985; Downloads: 146
.pdf Full text (6,29 MB)

40.
TERMIČNA ANALIZA ACETILACETONATOV PREHODNIH KOVIN Z IDENTIFIKACIJO INTERMEDIATOV
Martina Štefko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti pogoje termičnega razpada acetilacetonatov in karakterizirati intermediate, ki pri tem nastanejo. V sklopu diplomskega dela smo vzorce najprej analizirali s pomočjo termogravimetrične analize (TGA), nato pa poskušali indetificirati nastale intermediate z uporabo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Delo je bilo namenjeno spoznavanju termogravimetrične analize in rentgenske praškovne difrakcije.
Keywords: acetilacetonati, termična analiza, barijev acetilacetonat, manganov acetilacetonat, železov acetilacetonat, cinkov acetilacetonat, bakrov acetilacetonat
Published: 22.09.2014; Views: 831; Downloads: 110
.pdf Full text (1,84 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica