| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
Recikliranje odpadnih voda zdravilne termalne vode, z uporabo različnih kolon steklenih smol
Nejka Kuzman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zdravilna termalna voda je voda, ki ji v današnjih časih po svetu vsi posvečamo veliko pozornost. Pomembna je njena zdravilna uporaba, a po uporabi se pojavijo problemi velike količine nečistoč v njej, zato smo je bil namen diplomskega dela preučiti onesnaženost odpadnih termalnih voda iz kopališkega kompleksa Zalakaros na Madžarskem in kot metodo prečiščenja vode smo uporabili steklene kolone različnih velikosti. Eksperimente smo izvajali z uporabo obstoječih steklenih smol in njihovo različno površino, na način dodatka steklene smole različnih oblik v stekleno kolono. Pred samo obdelavo vode s steklenimi smolami, smo vodo še dodatno obdelali z oksidacijskim postopkom, imenovanim kavitacija. Med laboratorijskimi poskusi smo opazovali spremembe termalne vode, nastanek končnih produktov, količino reciklirane vode. Na koncu smo določili in izmerili kemijsko – fizikalne parametre ter mikrobiološke parametre. Rezultati so pokazali, da bi steklene filtre lahko uporabili za prečiščenje odpadne termalne vode, saj res zagotavljajo večjo čistost in kakovost vode glede na merjene parametre, ko smo stekleni filter primerjali z aktivnim ogljem. Tudi aktivno oglje je dalo pozitivne rezultate, a stekleni filter je res odstranili večje količine trdnih snovi, saj so pH vrednosti, prevodnost in kemijska potreba po kisiku pokazali boljše rezultate kot pri aktivnem oglju. Mikrobiološki parametri pa so po prečiščenju pokazali dobre rezultate, kar lahko sklepamo, da lahko oba materiala v prihodnosti nadomestita peščene filtre.
Keywords: termalna voda, kavitacija, steklena kolona, stekleni filtri, recikliranje
Published: 05.07.2018; Views: 429; Downloads: 68
.pdf Full text (2,66 MB)

12.
Karakterizacija zeta potenciala votlo-vlaknastih membran
Vita Petek Regoršek, 2018, master's thesis

Abstract: Zeta potencial dobiva vse večji pomen pri karakterizaciji površinskih lastnosti in učinkovitosti filtrov in membran, ki se uporabljajo v različnih procesih čiščenja vode. Poleg ploskovnih membran so pogosteje uporabljene polimerne membrane v obliki kapilar (membrane votlih vlaken). Kompleksna geometrija votlo-vlaknastih membran ter pomembnost karakterizacije notranje in zunanje površine izzove analitsko metodo površinskega zeta potenciala. Do danes je analiza površinskega naboja ploščatih membran s pomočjo pretočnega potenciala in pretočnih meritev že zelo dobro raziskana, medtem ko je karakterizacija zunanje površine votlo-vlaknastih membran še ostaja nepojasnejena. Namen naloge je pridobiti kvantitativne rezultate zeta poteniciala za zunanjo površino votlo-vlaknastih (ang. hollow fibre (HF)) polimernih membran. Primerjava dobljenih rezultatov za serijo HF membran za ultrafiltracijo s tistimi, dobljenimi za ploščate membrane iz istega polimera, bodo razjasnile učinke vgradnje vzorcev v merilno celico za določanje zeta potenciala. Da bi raziskali ta problem, smo določili zeta potencial za tri polimerne materiale: polietersulfon (ploska membrana), polietersulfon (HF) in poliviniliden fluorid (HF) za mikrofiltracijo ter ultrafiltracijo. Rezultati zeta potenciala za HF membrane so potrdili, da je možna karakterizacija zunanje površine HF membrane. Rezultati so pokazali tudi večje razlike med zeta potencialom zunanje strani FS in HF PES membrane. Pri merjenju pH v odvisnosti od zeta potenciala smo določili izoelektrično točko tako za FS kot tudi za HF membrane.
Keywords: Votlo-vlaknaste membrane, porozne membrane, karakterizacija membran, elektrokinetična karakterizacija, zeta potencial, pretočni tok.
Published: 07.06.2018; Views: 893; Downloads: 107
.pdf Full text (2,95 MB)

13.
Čiščenje površinske vode z ultrafiltracijo
Doroteja Kuhar, 2018, master's thesis

Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je bil očistiti površinsko vodo z ultrafiltracijo (UF) tako, da bi bila uporabna kot vir pitne vode. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem fizikalno - kemijskih analiz, smo ugotavljali delež odstranitve naravnih organskih snovi (NOM) in preverjali mašenje membrane, na podlagi merjenja pretokov. Proučevali smo, kaj se dogaja z NOM, merili določene analizne parametre (koncentracijo huminske kisline, kemijsko potrebo po kisiku s KMnO4, temperaturo in prevodnost), pred in po UF v permeatu (filtrirana voda). Obratovanje membrane smo izvajali pri različnih transmembranskih tlakih (TMp) (2, 3 in 4 barih). Čiščenje z UF smo izvajali na napravi Memcell, s PVC membrano tipa NADIR® PM UC030 TEST - A4, katere velikost por je bila 0,05 µm. Najprej smo določili permeabilnost membranein nato izbrali dva realna vzorca površinske vode iz reke Mure in iz reke Drave. UF smo izvajali ob različnih transmembranskih tlakih (TMp). Ker je stopnja prehajanja snovi skozi membrano sorazmerna z delovnim tlakom, smo domnevali, da bo prehajanje snovi skozi membrano hitrejše pri večjem tlaku. Ugotovili smo, da tlak nima vpliva na pretok permeata, saj se je ta med procesom UF ne glede na tlak, zmanjševal podobno, kar je bila posledica - ustvarjanje filtrnega kolača, plasti gela na membrani, koncentracijske polarizacije in mašenja por membrane. Pri večjem tlaku je bila kakovost očiščene vode z UF boljša (z večanjem tlaka sta se zmanjševali vrednost KPK in vsebnost NOM), na količino dobljenega permeata (očiščene vode) pa z večanjem tlaka nismo vplivali. Pri 4 barih se je v vzorcu reke Mure KPK znižala pod 0,1 mg/L. Pri 3 barih smo dobili največjo ponovljivost UF, zato smo pri tem transmembranskem tlaku (TMp) čistili še modelno vodo (vzorec površinske vode iz reke Mure z dodatkom 2 mg/L huminske kisline). UF je bila učinkovita, čeprav je bila koncentracija huminske kisline večja, kot v realnih vzorcih iz reke Mure in iz reke Drave.
Keywords: Naravne organske snovi, ultrafiltracija, KPK, mašenje membran, površinska voda
Published: 06.04.2018; Views: 1068; Downloads: 134
.pdf Full text (8,12 MB)

14.
Obdelava tekstilnih odpadnih voda z membranskim bioreaktorjem
Irena Petrinić, Jasmina Korenak, Marjana Simonič, Mirjana Čurlin, 2010, original scientific article

Abstract: Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki pomeni biološko razgradnjo odpadnih voda z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda in hitrega razvoja v zadnjem desetletju. Namen dela je bil očistiti modelno odpadno vodo z membranskim bioreaktorjem ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne tekstilne odpadne vode, pripravljene v laboratoriju po recepturi iz industrije. Cilj je bil vzpostaviti obratovalne razmere in stabilnost celotnega sistema, ki bi dal maksimalen izkoristek čiščenja z želeno kakovostjo očiščene vode. S spremljanjem obratovalnih parametrov, kot so pretok vhodne odpadne vode, dovajanje kisika v biološki del obdelave ter spremljanje tlaka ultrafiltracije, smo nameravali zagotoviti optimalne obratovalne razmere. S fizikalno-kemijskimi analizami smo dokazali, da so se vrednosti KPK in koncentracije barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale, in sicer za 70 do 90 odstotkov. Iz rezultatov je razvidno, da je bila učinkovitost znižanja KPK okoli 90-odstotna, učinkovitost znižanja vsebnosti barvil pa doseže do 97 odstotkov. Iz navedenega lahko povzamemo, da je tehnologija MBR, ki je kombinacija biološkega in fizikalnega čiščenja, zelo učinkovita pri čiščenju tekstilne odpadne vode.
Keywords: reaktivna azobarvila, tekstilne odpadne vode, membranski bioreaktorji, aktivno blato
Published: 31.08.2017; Views: 763; Downloads: 77
.pdf Full text (497,63 KB)
This document has many files! More...

15.
Ekološke alternative v konvencionalnem postopku barvanja z reaktivnimi barvili
Sonja Šostar-Turk, Reinhold Schneider, Irena Petrinić, Rebeka Fijan, 2008, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo v tekstilni tovarni izbrali dve recepturi za barvanje bombažne tkanine z reaktivnimi barvili ter proučili količino in kakovost tekstilnih pomožnih sredstev. Recepture smo modificirali, da bi nevarne kemikalije nadomestili z ekološko prijaznejšimi produkti. KPK vrednosti so pokazale nižjo obremenitev izpiralnih odpadnih voda po barvanju bombaža z modificirano recepturo, kakor tudi višjo biorazgradljivost v primerjavi z izpiralnimi odpadnimi vodami po barvanju bombaža z nemodificirano recepturo, pri čemer je obstojnost barv ostala nespremenjena. Razen tega smo izvedli izboljšanje konvencionalnega izpiranja bombaža, barvanega z reaktivnimi barvili, po modificirani recepturi z uporabo inventivne tehnologije, imenovane "vroče pranje". Pri kontroli izpiralnega procesa se je pokazal prevladujoč vpliv temperature na lastnosti izpiranja barvila. Uporaba procesa "vročega pranja" po reaktivnem barvanju pomeni prihranek vode in časa ter izboljšanje barvnih obstojnosti.
Keywords: barvanje, reaktivna barvila, bombaž, vroče pranje, ekologija
Published: 31.08.2017; Views: 556; Downloads: 86
.pdf Full text (279,73 KB)
This document has many files! More...

16.
Čiščenje odpadnih voda iz industrijske pralnice z uporabo membranske tehnologije
Marjana Simonič, Irena Petrinić, Sonja Šostar-Turk, 2004, original scientific article

Abstract: Industrijske in obrtne pralnice onesnažujejo okolje z odpadno vodo, ki nastane po pranju različnih vrst perila. Predpisi in uredbe za odvajanje odpadnih voda iz industrijskih in obrtnih pralnic v komunalne čistilne naprave ali pa iztok neposredno v reko so čedalje strožji, kar morajo upoštevati tudi pralnice. Sedanje sodobne čistilne naprave vključujejo poleg čiščenja vode še možnost ponovne uporabe vode. Za dosego tega cilja je najprimernejša membranska filtracija. V prispevku smo podrobno prikazali proces čiščenja vode iz pralnice z ultrafiltracijo in reverzno osmozo. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da so se vsi merjeni parametri znižali v tolikšni meri, da ima voda zelo visoko kakovost in z njenim recikliranjem prihranimo do 90 % sveže vode.
Keywords: odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, pralnice, membranska tehnologija, ultrafiltracija, reverzna ozmoza
Published: 31.08.2017; Views: 907; Downloads: 97
.pdf Full text (574,89 KB)
This document has many files! More...

17.
Forward osmosis in wastewater treatment processes
Jasmina Korenak, Subhankar Basu, Malini Balakrishnan, Claus Hélix-Nielsen, Irena Petrinić, 2017, original scientific article

Abstract: In recent years, membrane technology has been widely used in wastewater treatment and water purification. Membrane technology is simple to operate and produces very high quality water for human consumption and industrial purposes. One of the promising technologies for water and wastewater treatment is the application of forward osmosis. Essentially, forward osmosis is a process in which water is driven through a semipermeable membrane from a feed solution to a draw solution due to the osmotic pressure gradient across the membrane. The immediate advantage over existing pressure driven membrane technologies is that the forward osmosis process per se eliminates the need for operation with high hydraulic pressure and forward osmosis has low fouling tendency. Hence, it provides an opportunity for saving energy and membrane replacement cost. However, there are many limitations that still need to be addressed. Here we briefly review some of the applications within water purification and new developments in forward osmosis membrane fabrication.
Keywords: wastewater treatment, biomimetic membranes, desalination, draw solutions, forward osmosis
Published: 18.08.2017; Views: 671; Downloads: 295
.pdf Full text (403,57 KB)
This document has many files! More...

18.
Uporaba biomimetičnih membran pri koncentriranju naravnih sokov
Mateja Pulko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Za koncentriranje naravnih sokov uporabljamo različne procese. V diplomskem delu smo za koncentriranje želeli uporabljati proces osmoze, saj se proces zdi uspešen in ekonomičen. Procesu osmoze že posvečajo veliko pozornosti pri čiščenju odpadnih voda, pridobivanju pitne vode in tudi za prehrambeno industrijo. Namen našega dela je bil koncentrirati naravni pomaranči sok s procesom osmoze in s pomočjo biomimetične membrane. Za delo smo uporabili biomimetično membrano, za katero je značilno, da ima vgrajene proteine akvaporine, ki omogočajo hitrejši prenos snovi in hkrati zavirajo povratni tok topljenca. Eksperimente smo izvajali tako, da smo si izbrali različne pogonske raztopine, kot so NaCl, CaCl2, MgCl2 in NaCl v kombinaciji s saharozo, med katerimi smo želeli določiti idealno pogonsko raztopino za proces koncentriranj pomarančnega soka. Za vhodno raztopino smo uporabljali ultra čisto vodo, kombinacijo sladkorjev in sveže iztisnjen pomarančni sok. Med procesom osmoze je bila aktivna plast biomimetične membrane v stiku z vhodno raztopino, kar je omogočalo hitrejši pretok. Delo je potekalo s konstantno hitrostjo črpalk pri sobni temperaturi. Merili smo spremembo mase in prevodnosti vhodne raztopine. Rezultate dela smo prikazali na grafih pretoka v odvisnosti od časa.
Keywords: biomimetične membrane, osmoza, koncentriranje sokov, pogonska raztopina, osmotski tlak
Published: 19.06.2017; Views: 615; Downloads: 57
.pdf Full text (2,60 MB)

19.
VPLIV OBRATOVALNIH POGOJEV NA HITROST PRENOSA VODE PRI PROCESU OSMOZE
Veronika Kolar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osmoza je membranski proces, ki mu zadnja leta posvečajo veliko pozornosti, še posebej zato, ker predstavlja možnosti za boljše in predvsem bolj ekonomično pridobivanje pitne vode ter ponovno uporabo industrijskih in odpadnih voda. Pri prenosu snovi je pomembna pravilna izbira vhodne in gonilne raztopine, saj proces osmoze izkorišča razliko v osmotskem tlaku med dvema raztopinama. Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv različnih obratovalnih pogojev na prenos snovi skozi asimetrično membrano med procesom osmoze. Uporabili smo biomimetične membrane z vgrajenimi proteini akvaporini, za katere je značilno, da omogočijo hitrejši pretok molekul vode skozi membrano in hkrati zmanjšajo povratni tok topljenca v vhodno raztopino. V prvem delu smo določali vpliv uporabe treh različnih gonilnih raztopin, in sicer vodne raztopine NaCl, CaCl2 in MgCl2. Hkrati smo spremljali tudi spremembe glede na različne koncentracije raztopine NaCl. Gonilne raztopine, ki so imele za topljenec soli z višjo molsko maso in večjim premerom ionov, to sta v našem primeru CaCl2 in MgCl2, so imele manjši povratni tok topljenca skozi membrano, kar je ena izmed lastnosti dobrih gonilnih raztopin. Višje koncentracije raztopin pa so rezultirale višji pretok molekul vode skozi membrano. Višji pretok vode skozi membrano smo opazili tudi pri procesu osmoze, kjer je aktivna stran membrane bila v stiku z gonilno raztopino. Hitrost pretoka raztopin na vsaki strani membrane je tudi eden izmed obratovalnih parametrov, ki smo ga spreminjali in spremljali vpliv na prehod vode skozi asimetrično membrano. Eksperimenti so bili izvedeni pri dveh različni pretokih raztopin, in sicer, 50 mL/min in 70 mL/min. Ugotovili smo, da ob spremenjenih pretokih, ne pride do bistvenih sprememb pri fluksu vode in povratnemu toku topljenca. Ravno tako, smo vpliv hitrosti pretoka spremljali med mašenjem membrane z alginatom, kjer tudi ni prišlo do sprememb v prenosu snovi skozi membrano. Na koncu smo s pridobljenimi meritvami določili koeficient permeabilnosti A in koeficient selektivnosti B, kjer smo ugotovili, da sta dosti bolj odvisna od obratovalnih pogojev kot sama hitrost snovi skozi membrano
Keywords: osmoza, biomimetične membrane, gonilna raztopina, permeabilnost, selektivnost
Published: 30.09.2016; Views: 740; Downloads: 82
.pdf Full text (1,84 MB)

20.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE IZ PODJETJA NA KOROŠKEM
Helena Hribernik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje opravlja storitve pranja, likanja in šivanja perila. Pri procesu pranja uporablja pitno vodo, sanitarno vodo in paro. Odpadne vode iz obratov pralnice se stekajo v zbirni jašek. Nato se preko tri-prekatnega usedalnika stekajo v reko. Odpadna voda je onesnažena in je ne smemo izpuščati v reko. Namen diplomskega dela je čiščenje odpadne vode iz podjetja na Koroškem pred izlivom v reko. Ocenili smo kvaliteto odpadne vode iz pralnice pred čiščenjem ter želeli najti ustrezno rešitev za čiščenje odpadne vode, da ustreza zakonsko določenim zahtevam. Prav tako smo opisali delovanje obstoječega mehanskega čiščenja v pralnici ter ugotavljali učinkovitost različnih koagulantov v kombinaciji s flokulantom in/ali aktivnim ogljem vzorcev iz različnih vzorčnih mest v usedalniku. Samo s kombinacijo 60 mg/L Al2(SO4)3 • 18 H2O in 0,25 ml HYDROSAN-a, ko smo določili vrednost ɣ KPK = 115 mg/L O2, smo uspeli znižati KPK pod predpisano mejno vrednost 120 mg/L O2.
Keywords: Jar test, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadne vode, KPK
Published: 29.09.2016; Views: 597; Downloads: 75
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica