| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Staranje prebivalstva in programi za omejitev rasti zdravstvenih izdatkov povezanih s staranjem v izbranih državah
Ines Unuk, 2019, master's thesis

Abstract: Struktura prebivalstva se je in se še bo v EU močno spremenila, zaradi zmanjševanja rodnosti, podaljševanja pričakovane življenske dobe in migracij. Sprememba strukture prebivalstva bo vplivala na svetovno gospodarstvo, največji vpliv pa bo staranje prebivalstva imelo na pokojnine, izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Svetovna politika se bo morala v naslednjih desetletjih soočiti s gospodarskimi, proračunskimi in družbenimi izzivi. Skoraj vse države EU so že prepoznale potrebo po reševanju vpliva staranja na javne finance in socialne modele. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv staranja prebivalstva na izdatke za zdravstvo. V večini držav OECD je poraba za zdravje že prehitela gospodarsko rast. Številne projekcije kažejo da se bo poraba za zdravje še naprej srednjeročno in dolgoročno povečevala, kar pa lahko povzroči izzive fiskalne vzdržnosti nekaterih držav. Na povečevanje izdatkov za zdravstvo vplivajo nove tehnologije, demografske spremembe in institucionalne značilnosti zdravstvenih sistemov. Demografske spremembe zlasti staranje prebivalstva je pomemben dejavnik povečevanja izdatkov za zdravstvo. Starejša populacija potrebuje več zdravstvene oskrbe kot populacija v srednjih letih življenja. V magistrski nalogi smo si izbrali štiri države (Dansko, Italijo, Nizozemsko in Anglijo) za raziskavo programov ki jih države izvajajo za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja. Večina programov je osnovana na osnovi preventive, saj mnoge raziskave potrjujejo da se prav s preventivo da izboljšati način življenja do takšne mere, da smo v poznejših letih bolj vitalni in lahko brez pomoči, dlje časa skrbimo sami zase. Nekaj programov je usmerjenih v mentalno zdravje starejših ljudi, v teh programih starejšim pomagajo da se vključijo v skupnost, da se ne počutijo osamljene. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe starejših ljudi, in posledično zniževanje stroškov zdravljenja, so nekatere države investirale v programe, v katerih se je razvijala nova tehnologija za oskrbo starejših ljudi. S pomočjo nove tehnologije, ki se osredotoča predvsem na elektronsko komunikacijo, je mogoče paciente spremljati neposredno od doma. Kar pa omogoča prihranke pri številnih zdravstvenih storitvah kot je zmanjšanje števila ur v bolnišnični postelji, zmanjšanje obiskov pri fizioterapevtih in delovnih terapevtih. Prav tako pa se je zmanjšal obisk v družinskih in specialističnih ambulant. V magistrski nalogi smo ugotovili da je večina programov za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja prebivalstva, res usmerjena v preventivo, saj lahko danes naredimo največ za naše zdravje v poznejših letih.
Keywords: izdatki za zdravstvo, staranje prebivalstva, programi za omejitev stroškov staranja, zdravstveno varstvo.
Published: 05.12.2019; Views: 362; Downloads: 72
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO V EVROPI V OBDOBJU 2010 - 2015
Ines Unuk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Javno-zasebno partnerstvo je vedno bolj priljubljena oblika zagotavljanja javnih dobrin in storitev. Je dolgoročno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, ki skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev. Hkrati je orodje vlade, v primeru pomanjkanja državnega denarja in javnih infrastruktur. V javno-zasebnem partnerstvu se združijo spretnosti, znanja in sredstva obeh sektorjev, razdelijo se tveganja in odgovornosti. Vlada izkoristi strokovna znanja zasebnega sektorja in omogoča, da se zasebniki osredotočijo na sam projekt; politiko, načrtovanje in regulacijo pa prepustijo vladi. V diplomskem projektu smo analizirali stanje JZP v Evropi v obdobju 2010–2015, saj nas je zanimalo medsebojno konkuriranje in uspešnost držav na trgu JZP. Po narejeni analizi smo ugotovili, da Velika Britanija prednjači na trgu JZP tako po številu sklenjenih projektov kot tudi po njihovi vrednosti. Veliki Britaniji po številu projektov sledijo Francija, Nemčija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Turčija, Hrvaška, Grčija, Irska, Poljska, Portugalska, Češka, Litva, Avstrija, Finska, Luksemburg, Bolgarija, Švedska. Po vrednosti projektov pa ji sledijo Francija, Turčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Portugalska, Irska, Danska, Švedska, Finska, Grčija, Poljska, Hrvaška, Avstrija in Češka. Največ projektov JZP je bilo sklenjenih v izobraževalnem sektorju, sledil mu je promet, zdravstvo, splošne javne storitve, javni red in varnost, okolje, stanovanjski sektor, rekreacija in kultura, telekomunikacije in energija. Glede na vrednost JZP projektov, ki so bili sklenjeni v tem obdobju, je prednjačil prometni sektor, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje, okolje, javni red in varstvo, splošne javne storitve, stanovanjski sektor, telekomunikacije, rekreacija in kultura ter energija. Analizirali smo tudi sofinanciranje projektov JZP s strani Evropske investicijske banke. EIB je največ projektov JZP financirala v Veliki Britaniji sledijo ji Francija, Španija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Portugalska, Turčija, Belgija, Finska, Poljska, Hrvaška, Grčija in Avstrija. Največ projektov JZP je sofinancirala v prometnem sektorju, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje in okolje. Že zgodovinski zapisi iz 18. stoletja pričajo o uspešnem sodelovanju Velike Britanije z zasebnim sektorjem, ki se je začelo z vključitvijo zasebnega sektorja v čiščenje uličnih svetilk. Velika Britanija tako tudi v novejši zgodovini ostaja na samem vrhu trga JZP, s čimer ostalim evropskim državam dokazuje, kako uspešno je lahko zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev s pomočjo zasebnega sektorja. Ker je vpliv gospodarske krize prisoten še danes in bo prisoten še v prihodnjih letih, se bodo države spopadale s primanjkovanjem državnega denarja. To bo vladam otežilo ustrezno zagotavljanje javnih dobrin in storitev. JZP bo tako predstavljalo eno izmed glavnih rešitev za zagotavljanje potrebnih javnih dobrin in storitev.
Keywords: Javno-zasebno partnerstvo Javni sektor Zasebni sektor Država Vlada Evropska investicijska banka Eurasia predor
Published: 09.11.2016; Views: 1106; Downloads: 150
.pdf Full text (803,20 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica