Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu, smo obravnavali problematiko obremenjenosti realnih odpadnih tekstilnih vod z adsorbljivimi organskimi halogeni (AOX). V prvi fazi raziskav smo na podlagi seznama pomožnih sredstev in barvil, katera se uporabljajo v procesu barvanja, poiskali pripadajoče kemijske strukture spojin in zbrali podatke o recepturah, katere se bile uporabljene takrat, kadar so bile vrednosti AOX presežene. Glede na podane recepture, smo poiskali pripadajoče kemijske strukture uporabljenih spojin in njihove lastnosti. Osredotočili smo se na tiste spojine, katere imajo v svoji strukturi vezane halogene elemente, predvsem klor in brom, katera v pralni vodi tvorita halogenirane organske spojine ter v največji meri pripomoreta k tvorjenju AOX. Pri eksperimentalnem delu magistrske naloge, smo od podjetja pridobili 20 vzorcev odpadne obarvane vode in fotometrično določili vrednost adsorbljivih organskih halogenov v odpadni tekstilni vodi, t.j. po procesu barvanja. Pred tem, smo test preverili s standardno raztopino 4-klorobenzaldehida. Tako smo sestavili seznam barvil in pomožnih sredstev za katera sklepamo, da pripomorejo k povečanim vrednostim AOX in bi jih bilo smotrno zamenjati z ekološko primernejšimi substituenti. V okviru analize smo izvedli še hitri test za določanje kloridnih ionov.
Keywords: adsorbljivi organski halogeni, AOX, barvila, pomožna sredstva, odpadne vode.
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 1347; Downloads: 38
Full text (1,46 MB)

Abstract: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Keywords: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2214; Downloads: 218
Full text (1,95 MB)