| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Izdelava e-učbenika na primeru predmeta Naravoslovje v poklicnih šolah
Sara Cigler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji namen te diplomske seminarske naloge je izdelava primera e- učbenika za potrebe predmeta Naravoslovje srednjega poklicnega kemijskega izobraževanja. V uvodnem delu so definirani osrednji pojmi, kot sta e-gradivo in e-učbenik, ter predstavljene različne kategorije e-učbenikov; d-učbenik, r-učbenik in i-učbenik. V nadaljevanju sledi predstavitev osnovnih interaktivnih elementov e-gradiv, ki so bistvenega pomena za vizualizacijo in aktivno vključevanje učencev v sam pouk. Ker je uporaba kakovostnih e-gradiv pri pouku nujna, so v ta namen predstavljeni tudi kriteriji za zagotavljanje kakovosti tovrstnega gradiva, ter pedagoško-didaktične smernice za oblikovanje e-gradiv. V osrednjem delu naloge nadaljujemo z opisom posameznih orodij in postopkov za oblikovanje e-učbenika, na koncu pa so predstavljene nekatere vzorčne strani izdelane e-učne enote i-učbenika.
Keywords: IKT, e-učno gradivo, e-učbenik, i-učbenik, interaktivnost, avtorska orodja, oblikovanje i-učbenika, Naravoslovje
Published: 11.03.2021; Views: 128; Downloads: 0

2.
Učenje programiranja s pomočjo programa Blockly
Peter Zrinski, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Keywords: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Published: 11.03.2021; Views: 143; Downloads: 8
.pdf Full text (863,69 KB)

3.
Program za pripravo papirnih modelov na podlagi 3D objektov
Damkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljen je program Pepakura, ki je namenjen razvijanju virtualnega 3D modela v navodila za gradnjo iz papirja. 3D modeliranje uporabljamo za predstavitev realnih objektov v virtualnem svetu. Obstajajo različne tehnike prenosa objektov iz virtualnega sveta v realnega, najbolj znana je 3D tiskanje. Cenejše pa je sestavljanje papirnih modelov v izbrani 3D obliki. Ne potrebuje specializirane tehnologije in papir je med najcenejšimi materiali. Je pa gradnja iz papirja časovno zahtevna in so zanjo potrebne ročne spretnosti. Predstavljen je tudi primer uporabe v izobraževanju, kjer je papirni izdelek lahko učni pripomoček, ali pa sama priprava modela izboljšuje prostorsko predstavo učencev, gradnja pa izboljšuje koordinacijo in natančnost. Priložena šablona je namenjena tisku in izgradnji zlate ribe (Carassius auratus) v naravni velikosti.
Keywords: Papirni model, program, Pepakura, papir, 3D model, karton
Published: 11.03.2021; Views: 89; Downloads: 3
.pdf Full text (2,80 MB)

4.
Programsko okolje Snap!
Aleš Ploj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski seminarski nalogi z naslovom "Programsko okolje Snap!" so obravnavani različni načini in poti pri učenju prvih korakov v programiranje. V prvem delu so predstavljeni različni pogledi in definicije programiranja. Opisani so tudi nekateri zelo priljubljeni načini uvoda v programiranje, zlasti pri mlajših učencih. Drugi del podrobneje opisuje enega izmed teh načinov učenja prvih korakov programiranja - to je bločno programiranje (angl. block-based programming). Sledi osrednji del diplomske seminarske naloge, v katerem je najprej na kratko predstavljeno priljubljeno programsko okolje, ki temelji na bločnem programiranju, Scratch, zatem pa še programsko okolje, ki je neke vrste nadgradnja in izboljšava Scratcha. To je programsko okolje Snap!. Obe okolji sta med seboj primerjani z opisanimi bistvenimi razlikami in s podanimi primeri. V zaključnem delu sledi odgovor na osrednje vprašanje te diplomske seminarske naloge: "Katero programsko okolje je bolj primerno za uvod v programiranje pri predmetu Računalništvo v osnovnih šolah? Scratch 1.4 ali Snap! 4.0?"
Keywords: programsko okolje, SNAP!, bločno programiranje, Scratch, programiranje
Published: 11.03.2021; Views: 103; Downloads: 5
.pdf Full text (2,88 MB)

5.
Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih držav
Kaja Beriša, 2020, master's thesis

Abstract: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Keywords: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Published: 28.01.2021; Views: 178; Downloads: 35
.pdf Full text (934,67 KB)

6.
Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnike
Lučka Višnar, 2020, master's thesis

Abstract: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki. V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju. V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma. Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Keywords: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Published: 13.08.2020; Views: 142; Downloads: 19
.pdf Full text (3,82 MB)

7.
Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezike
Tjaša Kos, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Keywords: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Published: 30.07.2020; Views: 262; Downloads: 38
.pdf Full text (1,46 MB)

8.
Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanja
Maja Katarina Tomić, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Keywords: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Published: 30.07.2020; Views: 206; Downloads: 21
.pdf Full text (2,63 MB)

9.
Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranja
Martin Fras, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja. Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Keywords: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Published: 26.11.2019; Views: 597; Downloads: 65
.pdf Full text (4,44 MB)

10.
Vpliv interaktivnih nalog na razumevanje vzorcev pri pouku matematike
Špela Marič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučujemo, kako uporaba interaktivnih nalog vpliva na razumevanje vzorcev pri pouku matematike. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu se najprej posvetimo predstavitvi vzorcev, in sicer opredelitvi vzorcev in pomenu vzorca za posameznika. Sledi podrobnejša obravnava delitve vzorcev po vrsti objekta in po načinu širjenja. Nato se osredotočimo še na povezavo vzorcev z matematiko ter uporabo vzorcev v slovenskih osnovnih šolah, kjer smo pregledali posodobljen učni načrt za matematiko ter analizirali vključenost vzorcev v nekaterih osnovnošolskih učbenikih. V nadaljevanju sledi predstavitev informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Najprej opišemo področja uporabe računalnika v izobraževanju ter uporabo računalnika pri pouku. Sledi opredelitev pojmov, povezanih z IKT, ter obravnava uporabe IKT v šoli. Zadnji del teoretičnega dela namenimo predstavitvi apletov. V empiričnem delu naloge smo izvedli pedagoški eksperiment z dvema avtorskima interaktivnima apletoma na temo vzorcev. V eksperiment sta bili zajeti dve skupini, kontrolna in eksperimentalna. Podatke za kontrolno skupino smo našli na internetu, in sicer iz matematičnih raziskav Timms in Pisa, medtem ko je bila eksperimentalna skupina sestavljena iz dveh razredov osmošolcev dveh pomurskih šol. S pomočjo treh instrumentov: inicialnega, finalnega in retencijskega preizkusa znanja smo raziskali, ali uporaba IKT-ja vpliva na razumevanje vzorcev in trajnost znanja s področja vzorcev.
Keywords: matematika, vzorci, IKT, aplet
Published: 30.08.2019; Views: 492; Downloads: 89
.pdf Full text (5,23 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica