Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo temelji na proučitvi smiselnosti uporabe emajla kot alternative obstoječim metodam protikorozijske zaščite betonskega jekla. Na podlagi znanstvenih objav smo najprej določili oksidne sestave frit, nato pa k vsaki friti na eksperimentalen način določili pripadajoče optimalne pogoje žganja (čas, temperatura). Ob upoštevanju teh pogojev smo pripravili dve seriji emajliranih vzorcev betonskega jekla: prvi sklop raziskave je obsegal vzorce namenjene ugotavljanju mehanskih lastnosti emajliranega jekla, drugi sklop pa analizi protikorozijskih lastnosti emajlov. Ugotovitve mehanskih lastnosti emajliranega betonskega jekla, ki smo jih izvedli na natezni napravi kažejo, da so emajli sposobni slediti raztezanju jekla do dosežene meje plastičnosti. Na točki, kjer se betonsko jeklo začne plastično preoblikovati, se ves emajl zdrobi v prah in s površine odpade v celoti. Rezultati so pokazali, da ima temperatura žganja odločilen vpliv na znižanje natezne trdnosti emajliranih jekel. Izguba natezne trdnosti, ki nastopi zaradi toplotne obdelave jekla med postopkom emajliranja, lahko v nekaterih primerih doseže tudi 15 %, medtem ko je vpliv žganja na znižanje meje plastičnosti mogoče oceniti na največ 7 %. Protikorozijske lastnosti emajlov smo analizirali z uporabo elektrokemijskih metod kot so kronopotenciometrija, polarizacijska upornost, elektrokemijska impedančna spektroskopija in ciklična polarizacija. Z meritvami polarizacijske upornosti smo pri nekaterih fritah dosegli tudi do 50–kratno povečanje polarizacijske upornosti. Rezultati ciklične polarizacije kažejo, da smo pripravili frito, ki je nosilec repasivizacijskih lastnosti. Slednja ugotovitev je presenetljiva, saj inertni sloji običajno ne omogočajo repasivizacije.
Keywords: betonsko jeklo, protikorozijska zaščita, armiran beton, emajl, frite
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1273; Downloads: 130
Full text (4,33 MB)