1. Varovanje osebnih podatkov v času COVID-19 : primerjava med javnim in zasebnim sektorjemAnja Kapla, 2022, master's thesis Abstract: Varovanje osebnih podatkov je v današnji družbi zelo velik izziv. Skladno s trendom vse večje digitalizacije življenja se povečuje potreba po varovanju zasebnosti in s tem tudi po varovanju osebnih podatkov. V času COVIDA-19 je prišlo do velikih družbenih sprememb, tudi do sprememb na področju uporabe tehnologije in izmenjave podatkov. Spremenil se je način šolanja in dela, hkrati se je veliko storitev preselilo na splet ali pa so si podjetja pri poslovanju morala pomagati s spletnimi storitvami. Pojavilo se je tudi pomembno vprašanje o ravnovesju med varovanjem osebnih podatkov in varovanjem javnega zdravja. Pregled zakonodaje pokaže, da imamo v Sloveniji na področju varovanja osebnih podatkov še prostor za izboljšave. Na podlagi pregleda zakonodaje se odkrijejo tudi prve razlike med javnim in zasebnim sektorjem na področju varovanja osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je s primerjavo pravil, ozaveščenosti, kršitev, praks in izzivov na področju varovanja osebnih podatkov v Sloveniji ugotoviti, ali obstajajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem pri varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19. S tem namenom je bila izvedena raziskava, razdeljena na dva dela. Prvi del je vključeval intervjuje s strokovnjaki na področju varovanja osebnih podatkov, drugi del raziskave pa je predstavljala anketa o varovanju osebnih podatkov v času COVIDA-19, deljena med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da na področju varovanja osebnih podatkov v času COVIDA-19 prihaja do nekaterih razlik med javnim in zasebnim sektorjem. Rezultati ankete so pokazali, da do razlik prihaja na vseh preučevanih področjih, in sicer na področju pravil, kršitev in ozaveščenosti. Pokazalo se je tudi nezadovoljstvo s sprejetimi ukrepi na državni ravni. Poleg tega so intervjuji in pregled literature pokazali, da je področje varovanja osebnih podatkov v Sloveniji mogoče še izboljšati. Prva raven za vpeljavo izboljšav je zakonodajni raven, sledi ji vpeljava v poslovanje in spodbujanje zavedanja zaposlenih.
Keywords: informacijska varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 140; Downloads: 30
 Full text (1020,54 KB) |
2. Varnost je prva : spletno plačevanjeLarisa Grošelj, 2022, undergraduate thesis Abstract: Spletno nakupovanje je postalo vsakdanji pojav, vendar se med uporabniki pojavlja problem nezaupanja pri spletnem plačevanju. V zaključnem delu so preverjeni sodobni načini, s katerimi je poskrbljeno za varnost pri spletnem nakupu in plačilu in kaj so glavni razlogi, da se nekdo ne odloči za spletno plačilo.
Pregledane so plačilne metode, ki so najpogosteje uporabljene dandanes in njihove prednosti ter slabosti. Preverjene so zakonske novosti (PSD2) na evropskem trgu, kako so plačila sploh regulirana, varnost plačilnih transakcij in vpliv tega na potrošnike. Zakopali smo v pogoste zlorabe, ki se lahko zgodijo pri spletnem nakupovanju in kakšne vse načine so nepridipravi že iznašli za krajo podatkov. Pregledana je tudi uporaba preventivnih ukrepov, s katerimi uporabnik lahko sam poskrbi za varnost pri spletnem nakupu in raziskali dejavnike, ki povečajo ali zmanjšajo uporabo določene plačilne metode.
S hipotezami smo raziskali, če se pri spletnih plačilih pojavlja odpor ravno zaradi strahu pred zlorabami ali pa so vključeni drugi faktorji. Zanimala nas je tudi uporabniška izkušnja, saj v današnjem času igra čedalje večjo vlogo v digitalni dobi in storitvah, ki jih ponuja.
S kvalitativno metodo smo raziskali in potrdili naše prvo vprašanje, ali se uporabniki izogibajo spletnega plačevanja zaradi možnosti zlorabe. Prav tako smo potrdili domnevo, da je uporabniška izkušnja tista, ki šteje največ in zaradi nje uporabniki tudi spremenijo način plačevanja, četudi je posredi možnost spletne zlorabe.
Keywords: diplomske naloge, spletne trgovine, plačevanje, PSD2, kreditna kartica, spletne zlorabe
Published in DKUM: 01.03.2022; Views: 218; Downloads: 66
Full text (1,21 MB) |
3. Uvajanje nosljivih kamer v policijske postopke : vloga nadzora »od spodaj navzgor«Primož Novak, Igor Bernik, Anže Mihelič, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je preučiti vlogo t. i. nadzora »od spodaj navzgor«, ki ga v prispevku imenujemo podzor. Omenjen koncept bo v raziskovalnem modelu postavljen ob bok klasičnemu nadzoru (oz. nadzoru »od zgoraj navzdol«). S tem bomo ugotavljali: (1) ali sta odnos do podzora in nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer v policijskih postopkih in (2) kateri dejavniki so povezani z odnosom do podzora in nadzora ter ali so enaki dejavniki povezani tako z nadzorom kot tudi podzorom. Metode: Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo izvedli spletno anketo v slovenskem jeziku. Anketo smo širili na družbenem omrežju Facebook (n = 249). Vzorec ter pridobljene podatke smo prikazali z opisno statistiko, raziskovalni model pa smo testirali s korelacijsko analizo. Ugotovitve: Rezultati raziskave so dvoplastni. Prvič, kažejo na to, da sta tako odnos do podzora kot tudi nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer. Drugič, nadzora in podzora ni mogoče napovedovati z enakimi dejavniki. Korelacijska analiza namreč kaže, da so z odnosom do nadzora povezani vsi predvideni dejavniki, medtem ko je z odnosom do podzora (negativno) povezana le zaznana legitimnost policije. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko v podporo raziskavam pri nadaljnjem merjenju odnosa do podzora. Prihodnjim raziskavam lahko pripomore tudi ugotovitev, da se morajo pri ugotavljanju povezav dejavnikov z odnosom do podzora uporabiti različni dejavniki od tistih, ki so povezani z nadzorom. Glavna omejitev raziskave je način vzorčenja, ki ne omogoča posploševanja rezultatov na populacijo ter načina izbire dejavnikov, ki so povezani z odnosoma do nadzora in podzora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prvič, po našem vedenju gre za prvo kvantitativno raziskavo o podzoru v Sloveniji oziroma merjenja odnosa javnosti do le-tega. Drugič, gre za eno izmed prvih raziskav, ki je merila podzor v odnosu do nosljivih kamer, torej kako je odnos javnosti do podzora povezan z odnosom javnosti do nosljivih kamer.
Keywords: nadzor, podzor, policijska pooblastila, uvajanje novih tehnologij, nosljive kamere
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 205; Downloads: 14
 Link to file
This document has many files! More...
|
4. Spletno nasilje nad otroki - primerjava med Slovenijo in Portugalsko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Gredelj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše.
V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let.
Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Keywords: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 337; Downloads: 95
Full text (500,65 KB) |
5. Vsakdanja uporaba svetovnega spleta in z uporabo povezane grožnje : magistrsko deloAna Novak, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vsakdanjo uporabo svetovnega spleta med posamezniki in grožnje zlonamerne programske opreme, ki so z uporabo povezane. Zlonamerna programska oprema je v delu predstavljena kot del kibernetske kriminalitete. Namen dela je narediti pregled groženj, s katerimi se posameznik lahko sreča na različnih področjih uporabe svetovnega spleta, in ugotoviti, kaj za posameznika pomenijo te grožnje z različnih vidikov. Cilj dela je ugotoviti, katere grožnje posamezniki poznajo in s katerimi se srečujejo, medtem ko uporabljajo svetovni splet za zadovoljevanje vsakdanjih potreb; kako se pred grožnjami zaščitijo in kako se na grožnje odzivajo. Dodaten cilj je tudi določiti raven ozaveščenosti in raven digitalnih veščin ter prikazati pomen posameznikovega pravilnega ravnanja med uporabo svetovnega spleta ter aktivnega odzivanja na grožnje. Delo vsebuje predstavitev različnih definicij in podaja ugotovitev, da kibernetska kriminaliteta sega čez meje naše države. Težave informacijsko-komunikacijskega sveta so globalne in zahtevajo tudi globalno povezovanje. Obenem delo poda tudi pregled zakonodajne ureditve v EU, svetu in v Sloveniji. Lahko rečemo, da je zakonodaja pri nas še precej okorna in na nek način otežuje lažje reševanje problematike kibernetske kriminalitete. Zaradi zanimanja o dejanskem stanju med posamezniki je bila narejena tudi manjša raziskava. Pridobljeni podatki so bili kasneje analizirani in ustrezno predstavljeni. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da stanje sploh ni tako slabo, da pa je za izboljšanje le-tega pomembno ozaveščanje ljudi in dejstvo, da je lasten prispevek najbolj pomemben pri zavarovanju pred grožnjami zlonamerne programske opreme.
Keywords: svetovni splet, varnost, informacijska varnost, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, magistrska dela
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 367; Downloads: 66
Full text (1,69 MB) |
6. Vpliv digitalnih medijev na predšolske otroke - tveganje in priložnosti v času digitalizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Krampl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga predstavlja uporabo digitalnih »novih« medijev pri predšolskih otrocih in kakšni so vplivi na otroke. Prav tako je opredeljena tema, koliko se starši sami spoznajo na tematiko vpliva digitalnih medijev na njihove otroke in kako sami omogočajo, vplivajo in udejanjajo metode povezane z uporabo digitalnih medijev. Prikazali smo, kakšnim tveganjem in nevarnostim so otroci izpostavljeni in kakšni so ukrepi za odgovorno uporabo digitalnih medijev v sedanji dobi.
V prvem delu smo s pomočjo spletnih virov ter literature predstavili osnovne pojme, ki se pojavljajo ob tej tematiki. Podrobneje smo opisali katere nevarnosti se najpogosteje pojavljajo ter kako jih prepoznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali kolikšna je dejanska raba novih digitalnih medijev pri otrocih, v kolikšni meri so jim izpostavljeni in kakšna je osveščenost staršev o nevernostih in tveganjih.
Na podlagi raziskave in študija virov navajamo ukrepe za varnejšo uporabo, odgovorno rabo in nadzor uporabe pri otrocih, ki so namenjeni staršem, saj starši skoraj v celotni meri omogočajo otrokom rabo novih digitalnih medijev in tako tudi nosijo odgovornost.
Keywords: diplomske naloge, predšolski otroci, digitalni mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi uporabe digitalnih medijev, medijska etika
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 295; Downloads: 81
Full text (1,44 MB) |
7. Informacijskovarnostna ozaveščenost zdravstvenega osebja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTara Ernecl, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se nanaša na informacijskovarnostno ozaveščenost zdravstvenega osebja. Namen diplomskega dela se je seznaniti s pomenom ozaveščenosti o informacijski varnosti med zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji ter s tveganji in grožnjami, ki jim prežijo. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti med zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo zdravstvene podatke in uporabniške grožnje oz. tveganja, opišemo informacijsko varnost, načela informacijske varnosti in ostale elemente v zdravstvenih sistemih. V praktičnem delu pa smo ugotavljali ozaveščenost zdravstvenega osebja o informacijski varnosti. V raziskavi je sodelovalo 122 anketirancev.
Na osnovi rezultatov trdimo, da imajo anketiranci dobro znanje o informacijski varnosti, da se znajo pozitivno vesti pri uporabi IKT, prav tako je njihov odnos do varne uporabe IKT dober ter dobro poznajo kibernetske grožnje. Zaposleni se glede ozaveščenosti o informacijski varnosti razlikujejo po starosti in izobrazbi, in sicer so mlajši boljše ozaveščeni kot starejši, prav tako so tisti z nižjo izobrazbo bolj ozaveščeni kot anketiranci z visoko izobrazbo. Pogostost uporabe IKT ni pogojena z boljšim znanjem o varni uporabi. Kljub spoznanju, da je informacijska varnost v zdravstvu zelo pomembna, so zaposleni premalo ozaveščeni. Organizacije nudijo premalo izobraževanj, zato predlagamo zdravstvenim organizacijam, da tej temi namenijo več pozornosti.
Keywords: diplomske naloge, informacijska varnost, ozaveščanje, kibernetska kriminaliteta, zaščita podatkov
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 246; Downloads: 57
Full text (1,05 MB) |
8. Preprečevanje širjenja zlonamerne programske opreme v OS Windows : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaj Rupert Rep, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je namenjeno poznavanju zlonamerne programske opreme, poznavanju njenega delovanja ter možnosti zaščite pred njo in njenim širjenjem po OS Windows. Glede na to, da je zlonamerne programske opreme vedno več in da lahko povzroči veliko škode na naših osebnih računalnikih je pomembno, da se pred njo ustrezno zaščitimo in jo obvladujemo. V teoretičnem delu so opisane različne vrste zlonamerne programske opreme, ki grozijo uporabnikom OS Windows. Obrazloženo je kako se zaščitimo pred določeno vrsto zlonamerne programske opreme, možni načini prenosa zlonamerne programske opreme ter kako preprečimo njeno nadaljnje širjenje. Predstavljena bo programska oprema za zaznavanje in odstranjevanje zlonamerne programske opreme. Navedene so praktične programske rešitve s katerimi se uporabnik učinkovito zavaruje pred zlonamernim programjem. Raziskovalni del je namenjen praktičnim rešitvam ter konkretnemu poznavanju zlonamerne programske opreme in zaščite pred njo. Izdelal sem anketni vprašalnik s katerim bom preveril znanje in poznavanje zlonamerne programske opreme. Z anketo bo ugotovljeno kakšne napake delajo uporabniki OS Windows pri manipuliranju z škodljivim programjem ter njihovo ravnanje v določenih situacijah. V sklepnem delu so obrazloženi izsledki iz anketnega vprašalnika ter ugotovitve o potrditvi ali zavrnitvi postavljenih hipotez. Delo se nato konča z razpravo in predlogi za nadaljnje delo.
Keywords: diplomske naloge, zlonamerna programska oprema, omejevanje širjenja, programske rešitve, OS Windows
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 307; Downloads: 54
Full text (1,23 MB) |
9. Deanonimizacija uporabnikov temnega spleta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarko Krajnc, 2021, undergraduate thesis Abstract: V času, kjer je meja med zasebno in javno uporabo spleta vse bolj zabrisana, večina ljudi še vedno misli, da so na voljo le klasični brskalniki in da lahko z njimi dostopamo do vseh informacij na širokem spletu. V resnici pa slednji prostor predstavlja precej majhen delež, ki ga imenujemo površinski oziroma vidni splet. Pod njim se nahaja veliko bolj obsežna plast, imenovana globoki splet, še globje pa se nahaja temni splet, do katerega lahko dostopamo izključno z uporabo posebne programske opreme, ki nam omogoča anonimnost.
V dani diplomski nalogi smo torej opisali temni splet, raziskovali njegovo anonimno uporabo in skušali ugotoviti teoretične razloge za njegov nadaljnji obstoj oziroma ukinitev. Raziskovalni problem, iz katerega smo izhajali, tako predstavlja deanonimizacija uporabnikov temnega spleta, kateri danes večini uporabnikov predstavlja še zadnji prostor, ki jim nudi anonimno uporabo spleta. Ker večji del populacije temnega spleta sploh ne pozna, oziroma ga povezuje le z ilegalnimi dejavnostmi, je bilo pomembno vodilo te naloge prikazati tudi več namenov uporabe temnega spleta, hkrati pa poiskati ključne razloge za upor proti vse bolj pogosti deanonimizaciji uporabnika. Menimo torej, da so za nalogo, ki raziskuje perečo deanonimizacijo, ključni tako njeni protiargumenti, kot tudi koristna oziroma pozitivna plat prekinitve anonimne uporabe (temnega) spleta.
Ugotovitev smo v prvi fazi pridobili na podlagi raziskovanja različnih vrst uporabnikov temnega spleta, opisa anonimizacijskih orodij, navedbe razlogov za ohranjanje anonimnosti, hkrati pa tudi z iskanjem prednosti in načina vzpostavitve deanonimizacije in delne identifikacije uporabnikov. Praktični del naloge je potekal na podlagi analize intervjuja s tremi rednimi uporabniki temnega spleta, katere smo povpraševali o ključnih razlogih za uporabo, uporabniških izkušnjah in njihovem mnenju o anonimnosti kot taki. Na koncu je sledila razprava, v kateri smo primerjali ugotovitve teorije in konkretne uporabniške izkušnje.
Keywords: diplomske naloge, splet, temni splet, anonimnost, uporabniki, deanonimizacija
Published in DKUM: 01.09.2021; Views: 377; Downloads: 57
Full text (1,29 MB) |
10. Vloga različnih oblik nadzora pri odnosu do nosljivih kamer : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePrimož Novak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Nosljive kamere so nova oblika policijskega nadzora, katerih posebnost je v tem, da poleg državljanov nadzorujejo tudi policiste. Zaradi njihove razširitve in medijsko odmevnih primerov se je raziskovalno zanimanje za nosljive kamere povečalo. Večina opravljenih raziskav se je osredotočala na mnenje javnosti o prednostih in slabostih nosljivih kamer, ter na njihovo praktično implementacijo v policijsko delo. Vse nakazujejo na ugotovitve, da je sistem nosljivih kamer med javnostjo pozitivno sprejet. Obstaja pa manko raziskav, ki bi merile odnos do nosljivih kamer v povezavi z odnosom ljudi do sistemov nadzora in koncepta podzora (angl. sousveillance). Da bi naslovili omenjeni problem, se diplomsko delo osredotoča na to kako so določeni dejavniki, kot so legitimnost policije, učinkovitost sistemov nadzora, skrb pred zlorabo osebnih podatkov, skrb pred zlorabo nadzora s strani države, spoštovanje države posameznikove zasebnosti in zaupanje v postopke za zagotavljanje zasebnosti povezani z odnosom do nadzora in odnosom do podzora. Prav tako sta bili preverjeni povezanost med odnosom do nadzora in podzora z odnosom do nosljivih kamer in povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Raziskovalni model je bil testiran z anketo (N = 249) med člani različnih interesnih Facebook skupin. Izvedli smo raziskavo. Rezultati so pokazali pozitivno povezanost med odnosom do podzora in nadzora ter odnosom do nosljivih kamer. Prav tako rezultati nakazujejo na povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Dejavniki, ki so povezani z odnosom do nadzora niso povezani tudi z odnosom do podzora. Dejavnike, ki bi bili povezani s podzorom je tako smiselno iskati drugje in ne med dejavniki, ki so povezani z nadzorom.
Keywords: diplomske naloge, policijski nadzor, nadzor, kamere
Published in DKUM: 11.09.2020; Views: 430; Downloads: 1
Full text (1,15 MB) |
