1. The correlation between demographic development and land-use changes in SloveniaUroš Horvat, Igor Žiberna, 2020, original scientific article Abstract: The paper focuses on determining the degree of correlation between land-use changes and demographic development in Slovenia. The authors conclude that there is still insufficient evidence in the literature for a correlation between these two processes, because quantitative studies addressing these links are very rare and mostly cover small and specific areas. In the case of Slovenia, Spearman’s correlation coefficients are quite low, which confirms that land-use change processes are complex and not dependent solely on individual demographic and socioeconomic factors. Despite the low correlation coefficients, our findings indicate that changes in land use are significantly influenced by changes in age structure and population growth. In areas with population growth the share of arable land is shrinking, whereas in areas with depopulation and a rising aging index the share of partially overgrown land is growing. In the following analysis, the authors focus their analysis on a case study of the Mura and Central Slovenia statistical regions, which lie on opposite poles with regard to development, and thus show differing trends in land-use changes.
Keywords: land use, geography, agricultural land, arable land, afforestation, demography, age structure, Slovenia
Published in DKUM: 23.01.2025; Views: 0; Downloads: 36
 Full text (4,34 MB)
This document has many files! More... |
2. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, master's thesis Abstract: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije.
Keywords: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP
Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (15,63 MB) |
3. Long term monitoring and connection between topography and cloud cover distribution in SerbiaAleksandar Valjarević, Cezar Morar, Jelena Živković, Liudmyla Niemets, Dušan Kićović, Jelena Golijanin, Milena Gocić, Nataša Martić Bursać, Ljiljana Stričević, Igor Žiberna, Nikola Bačević, Ivica Milevski, Uroš Durlević, Tin Lukić, 2021, original scientific article Abstract: The use of weather satellite recordings has been growing rapidly over the last three decades. Determining the patterns between meteorological and topographical features is an important scientific job. Cloud cover analysis and properties can be of the utmost significance for potential cloud seeding. Here, the analysis of the cloud properties was conducted by means of Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer (MODIS) satellite recordings. The resolution of used data was 1 km2 within the period of 30 years (1989-2019). This research showed moderate changing of cloudiness in the territory of Serbia with a high cloudiness in February, followed by cloudiness in January and November. For the past three decades, May has been the month with the highest cloudiness. The regions in the east and south-west, and particularly in the west, have a high absolute cloudiness, which is connected with the high elevation of the country. By means of long term monitoring, the whole territory of Serbia was analyzed for the first time, in terms of cloudiness. Apart from the statistical and numerical results obtained, this research showed a connection between relief and clouds, especially in the winter season. Linear regression MK (Mann-Kendall test) has proven this theory right, connecting high elevation sides with high absolute cloudiness through the year.
Keywords: clowd cover, remote sensing, GIS, topography, statistics, trends
Published in DKUM: 18.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (5,65 MB)
This document has many files! More... |
4. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Keywords: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 47
Full text (17,13 MB) |
5. A spatial decision support system for traffic accident prevention in different weather conditionsDanijel Ivajnšič, David Pintarič, Jaša Veno Grujić, Igor Žiberna, 2021, original scientific article Abstract: Natural conditions play an important role as determinants and cocreators of the spatiotemporal road traffic accident Hot Spot footprint; however, none of the modern commercial, or open-source, navigation systems currently provides it for the driver. Our findings, based on a spatiotemporal database recording 11 years of traffic accidents in Slovenia, proved that different weather conditions yield distinct spatial patterns of dangerous road segments. All potentially dangerous road segments were identified and incorporated into a mobile spatial decision support system (SLOCrashInfo), which raises awareness among drivers who are entering or leaving the predefined danger zones on the street network. It is expected that such systems could potentially increase road traffic safety in the future.
Keywords: GIS, mobile application, spatial databases, spatial patterns, traffic safety
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 63; Downloads: 12
Full text (1,25 MB)
This document has many files! More... |
6. Revealing the spatial pattern of weather-related road traffic crashes in SloveniaDanijel Ivajnšič, Nina Zver, Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Davidović, 2021, original scientific article Abstract: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes.
Keywords: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 92; Downloads: 9
Full text (1,42 MB)
This document has many files! More... |
7. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Keywords: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 100; Downloads: 20
Full text (2,01 MB)
This document has many files! More... |
8. Mestna klima Dravograda, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem : magistrsko deloIvo Polenik Dvornik, 2024, master's thesis Abstract: Spreminjanje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje namreč v mestih proizvedemo veliko umetne energije. Z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco ter z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo tudi na lokalno zračno cirkulacijo. Tako človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, smer ter hitrost vetra in višino padavin. Vse te spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične t. i. »mestne klime«, za katero so značilne višje temperature od tistih v okolici mesta. Toplotni otok Dravograda, mesta Slovenj Gradec in Raven na Koroškem je najizrazitejši v središčih naselij, od koder se glede na različne vremenske tipe širi v različne smeri. Na obliko toplotnega otoka v vseh treh naseljih poleg gostote pozidanosti, gostote prebivalstva in antropogenega vnosa energije, vpliva še relief, večje vodne površine ter zelene površine. Oblika in intenziteta toplotnega otoka se tekom dneva spreminja. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo v različnih delih naselij.
Keywords: Mestna klima, toplotni otok, temperaturne razlike med mestom in okolico, temperaturni profil
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 135; Downloads: 23
Full text (23,08 MB) |
9. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Keywords: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 158; Downloads: 53
Full text (3,26 MB) |
10. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Keywords: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 163; Downloads: 23
Full text (1,79 MB)
This document has many files! More... |
