| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, master's thesis

Abstract: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Keywords: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Published: 09.08.2021; Views: 90; Downloads: 13
.pdf Full text (8,81 MB)

2.
Podnebna ustreznost smučarskih središč Evrope
Tomaž Markovič, 2021, master's thesis

Abstract: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Keywords: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Published: 02.08.2021; Views: 95; Downloads: 13
.pdf Full text (2,52 MB)

3.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Keywords: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Published: 21.07.2021; Views: 189; Downloads: 15
.pdf Full text (6,91 MB)

4.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Published: 03.02.2021; Views: 127; Downloads: 11
.pdf Full text (11,87 MB)

5.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Keywords: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Published: 23.07.2020; Views: 233; Downloads: 46
.pdf Full text (19,41 MB)
This document has many files! More...

6.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Keywords: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Published: 08.11.2019; Views: 486; Downloads: 64
.pdf Full text (2,69 MB)

7.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Keywords: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Published: 27.08.2019; Views: 813; Downloads: 235
.pdf Full text (6,44 MB)

8.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Keywords: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Published: 27.08.2019; Views: 510; Downloads: 123
.pdf Full text (6,65 MB)

9.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Keywords: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Published: 27.08.2019; Views: 522; Downloads: 148
.pdf Full text (6,11 MB)

10.
Zemljiško gospostvo ormož v luči virov od 16. do 19. stoletja ter analiza spremembe rabe tal na šestih pilotnih območjih nekdanjega gospostva
Sabina Novak, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja zgodovinski in geografski razvoj gospostva Ormož in njegovih naslednic, sedanjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Glavno pozornost bom v nalogi namenila zlasti virom od sredine 16. do sredine 19. stoletja – davčnemu registru 1562–1566, popisu imetnikov hiš iz leta 1754, in kartam franciscejskega katastra za šest izbranih katastrskih občin, ki služijo kot pilotna območja za analizo spremembe rabe tal od sredine 19. stoletja do danes. Analizo omenjenih virov sem poskušala podkrepiti z zgodovinskimi in geografskimi dejstvi.
Keywords: gospostvo Ormož, davčni register 1562–1566, popis imetnikov hiš 1754, franciscejski kataster, sprememba rabe tal, katastrske občine
Published: 16.11.2018; Views: 602; Downloads: 64
.pdf Full text (7,56 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica