Search the digital library catalog

Abstract: A sensitive, specific and rapid liquid chromatography - tandem mass spectrometry method was developed and validated for the determination of candesartan in human plasma. Analyte was separated from endogenous components present in plasma by solid phase extraction. Chromatographic separation was performed on Gemini C18 analytical column using mobile phase acetonitrile – 5 mM ammonium formate pH 2 (90:10, v/v) at flow rate of 0.3 mL/min. For detection, tandem mass spectrometry in SRM mode with positive electrospray ionization was used. The mass transitions m/z 441.1 > 263.1 and 445.1 > 267.1 were used to determine candesartan by using candesartan-d4 as an internal standard. After development, the method was validated according to the requirements of EMA regulatory guidelines in the concentration range 1 - 400 ng/ml in human plasma. Limit of quantification (LLOQ) was 1 ng/ml. The developed and validated method proved to be very fast and reproducible and was therefore successfully implemented in pharmacokinetic and bioequivalence studies with large number of study samples.
Keywords: candesartan, liquid chromatography, tandem mass spectrometry, human plasma
Published in DKUM: 17.08.2017; Views: 1548; Downloads: 391
Full text (215,54 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V okviru doktorskega dela sem razvila in ovrednotila tehniko suhe lise plazme za kvantitativno določevanje topiramata v študijah farmakokinetike in bioekvivalence. Tehnika suhe lise plazme je izpeljana iz tehnike suhe lise krvi. Slednjo so v zadnjih dveh letih bioanalitiki, farmakokinetiki in klinični raziskovalci na novo odkrili in jo uvedli v študije farmakokinetike in bioekvivalence kot alternativo za tradicionalno vzorčenje in določevanje učinkovin iz tekoče humane plazme. Tehnika odvzema vzorcev krvi na papir, znana kot suha lisa krvi (v nadaljevanju DBS – Dried Blood Spots), se je začela uporabljati v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja v presejalnih testih za novorojenčke. Danes pri izvajanju farmakokinetičnih in bioekvivalenčnih študijah DBS nudi v primerjavi z običajno plazmo veliko prednosti, ki se nanašajo na praktične, etične in stroškovne aspekte. DBS omogoča manj invazivno vzorčenje (vbod v prst ali peto namesto uporabe običajne venske kanile) in etične prednosti odvzema manjšega volumna krvi (manj kot 100 µL v primerjavi z več kot 1,0 mL krvi pri običajnem vzorčenju krvi). Poleg tega omogoča lažji transport in enostavnejše ter cenejše shranjevanje (ni potrebe po suhem ledu ali zamrzovalnikih). V obdobju obujanja DBS tehnike so se obravnavala predvsem vprašanja iz vidika njenih praktičnih prednosti, tehničnih izboljšav ter morebitnih analiznih težav in so ji šele pozneje namenili pozornost s stališča farmakokinetike in farmakodinamike. Tedaj so ugotovili, da matrica krvi in s tem DBS tehnika ni primerna za določevanje zdravilnih učinkovin v vseh vrstah študij. DBS tehnika tako še ni regulatorno priznana kot samostojna metoda za kvantitativno določevanje zdravilnih učinkovin pri registraciji humanih in veterinarskih zdravil. Pri farmakokinetičnih študijah običajno kot biološko matrico za določevanje zdravilnih učinkovin uporabljamo tekočo plazmo. Zgoraj omenjena tehnika suhe lise plazme (v nadaljevanju DPS – Dried Plasma Spots) nudi enake prednosti kot DBS tehnika, poleg tega pa je plazma že uveljavljena biološka matrica za analizo večine zdravilnih učinkovin. Pri tem se mi je porajalo vprašanje, ali lahko tehnika suhe lise plazme popolnoma zamenja klasično metodo določevanja zdravilnih učinkovin iz temeljne matrice, tekoče plazme. Odgovor sem iskala na primeru spojine topiramat. Topiramat (TPM) je antiepileptično zdravilo, ki ga uporabljamo za zdravljenje različnih vrst epilepsije pri odraslih in otrocih, za preprečevanje pogosto ponavljajočih se napadov migrene pri odraslih ter kot dodatno zdravilo za zdravljenje Lennox-Gastautovega sindroma. Topiramat spodbuja delovanje inhibitornih nevrotransmiterjev (GABA), blokira Na-kanale in šibko inhibira karbonsko anhidrazo. Vezava na karboanhidrazo, ki je v veliki meri prisotna v eritrocitih, pa lahko vpliva na farmakokinetiko zdravilne učinkovine. Topiramat ima tendenco vezave na karboanhidrazo v eritrocitih, kar pomeni, da se koncentracije v krvi v odvisnosti od časa lahko razlikujejo od plazemskega profila, ter da je razmerje koncentracij kri - plazma večje od 1. Namen raziskave je bil na podlagi literature, DBS ter DPS vzorcev študije spremljanja terapevtskega učinka oceniti, katera suha biološka matrica je najprimernejša za njegovo kvantitativno določevanje v bioloških vzorcih študij farmakokinetike in bioekvivalence. Doktorska naloga je sestavljena iz treh raziskav. Razvila in preizkusila sem tri bioanalizne metode za določevanje topiramata v bioloških matricah. V prvi fazi sem razvila in preizkusila metodo za kvantitativno določevanje topiramata iz suhe lise plazme. V drugem in tretjem delu raziskave sem razvila in preizkusila metodo iz tekoče humane plazme ter metodo določevanja topiramata iz suhe lise krvi. Za kvantitativno določitev koncentracij topiramata sem uporabila metodo devteriranega internega standarda (topiramat-d12) in tekočinsko kromatografijo s tandemskim masnim spektrometrom. Spojine sem ionizirala z elektrorazprševanjem (ESI) in dolo
Keywords: topiramat, tekočinska kromatografija s tandemsko masno spektrometrijo, suha lisa plazme, suha lisa krvi, farmakokinetična študija
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2356; Downloads: 157
Full text (2,40 MB)