1. Government expenditure and economic growth in Euro area countriesHelena Cenc, 2022, original scientific article Abstract: In this article, the author examines the impact of government expenditure
on economic growth. A review of empirical studies shows that researchers
have found a negative link between government spending and economic
growth in most cases. This paper is based on yearly data between 1995 and
2020 in euro area countries, with the application of linear regression on
panel data. The main purpose is to determine whether government spending
affects economic growth and, if so, how. Based on the econometrics model
applied, the author established that in panel data, government expenditure
has a negative impact on economic growth, more precisely, if government
spending as a share of GDP increases by 1%, economic growth decreases
by 0.509%. In addition, there is a significant negative relationship between
government expenditure and economic growth for each country as well as
the entire panel.
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 413; Downloads: 141
 Full text (919,08 KB)
This document has many files! More... |
2. Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizoHelena Cenc, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Keywords: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Published in DKUM: 01.02.2022; Views: 1042; Downloads: 207
Full text (1,83 MB) |
3. Povej mi, kako siHelena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, professional monograph Abstract: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Keywords: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 1355; Downloads: 100
 Link to file |
4. Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnjeHelena Cenc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Keywords: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1286; Downloads: 129
Full text (882,59 KB) |
5. Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in ŠviceHelena Cenc, 2019, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Keywords: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1335; Downloads: 113
Full text (635,16 KB) |
