Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Makrobonitetni instrumenti in prilagajanje regulative bank glede na gospodarske cikle
Gregor Miklavčič, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Keywords: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 113; Downloads: 12
Full text (1,92 MB)

Tržna moč ameriških tehnoloških koncernov
Gregor Miklavčič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na tehnološkem področju pet največjih podjetij označuje strukturne, vedenjske in organizacijske vzorce, ki odstopajo od konkurenčnega okolja. Nosilci ekonomske politike in mnogi potrošniki se zato pritožujejo nad velikimi tehnološkimi korporacijami, ki imajo veliko tržno moč, povzročajo odvisnost, cenzurirajo svobodo govora in ne plačujejo uporabnikom za trženje njihovih podatkov. Toda če bi porabniki imeli dobre alternative bi mogoče zamenjali platformo, če bi podjetje ponujalo slabe izdelke ali storitve. Vendar v večini primerov porabniki nimajo dovolj dobrih alternativ. Tehnološka podjetja imajo tako zaradi učinka omrežij izrazito prednost pred konkurenti. Facebook bi bil dolgočasen, če bi imel majhno število uporabnikov. Google bi bil neuporaben, če bi se spletna mesta izločila iz indeksnih storitev. Amazon bi izgubil precejšnjo moč, če bi prodajalci zavrnili sodelovanje in ne bi prodajali svojih izdelkov na njegovi platformi. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako uspešno regulirati sodobna tehnološka podjetja. V diplomskem delu obravnavamo nekatere regulacijske rešitve, ki jih razumemo kot poskus zagotavljanja zadostne konkurence v tehnološkem sektorju.
Keywords: Tržna moč, tržna dominanca, tehnološki giganti, regulacija.
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1255; Downloads: 86
Full text (1,40 MB)

Search done in 7.73 sec.